Kaj počnem na petkov večer ob polnoči? Perem umazane črepinje, ki so ostale od včerajšnje večerje. Cel projekt: perem namreč v banji, ker je posode za en ubogi lijak preveč. A koliko nas je jedlo? Samo štirje!Če bi gospa Marija Remec videla tole packarijo, bi se od neizmerne žalosti nemara obrnila v grobu. Zakaj, zveste v enem od naslednjih postov.
5 komentarjev:
Tisti, ki pogosto sproduciramo veliko posodja in se nam ne da pomivat sproti po vsakem obroku, kategorično zahtevamo zelo zelo velika, ergonomična in malo višja korita. Ror iz pečice pomivam v banji in vedno kolnem, ko me boli hrbet.
Ful všečna fotka...
Hirkani, med pomivanjem je tudi mene hrbet opomnil nase. In obenem na to, da nisem stara toliko, kot izgledam. Kadar takole pomivam, se sprašujem o tem, kako nekaterim uspe preživeti zgolj s tuš kabino v kopalnici?!
Anolopka, mogoče bi bila fotka še lepša, če bi bila slikana bolj od blizu ;-)
no,jest se ne morem pogovarjat o čevljih ne o nakupovalnih središčih, lahko pa se pogovarjam o pomivanju posode. namreč, rada to počnem. kar na roek. samo da me noben ne omejuje pri količini ceta, pa sem ko bubreg u loju. pomirja, ker lahko neko svinjarijo iz svojga življenja čist zares lastnoročno + malo ceta + gobica, kar odstraniš. in to vedno znova rata. juhu
ps: not come on home
Terapevtsko pa je, se strinjam. Posebno luštno je na konc gledat, ko svinjarija leze proti odtoku in se nabira v tisto lovilno mrežico. No, to, da je treba potem tisti kupček manualno odstranit in vržt v sekret je pa najlepši del zgodbe... Po enoinpolurnem pomivanju sem se okoli dveh zjutraj samo še zavalila v posteljo in kot ubita zaspala - kot po največjem žuru...
Objavite komentar