Na tole verigo sem naletela pri Hirkani. O svojih top 5 predmetih sem premišljevala že pred meseci, povod za to je bil Kult - petkova priloga Dela, kjer znani Slovenci na ogled postavijo svojih top 5 predmetov. Glede na to, da med svojih top 5 bolj ali manj vsi uvrstijo razne prenosnike in I-pode, sem se sama odločila, da predstavim predmete, ki me nekako označujejo:
Ključ - srebrni prstan je edini kos nakita, ki ga nosim že preko deset let. Srebrna replika je bila kupljena v Mestnem muzeju in izhaja iz pozno antične dobe. Prstan je dejansko je imel funkcijo ključa, kajti z njim so zaklepali skrinje. Nosili so ga moški.
Nalivnik je zame nepogrešljivo pisalo in "risalo" oziroma "čečkalo". Lamy je lepo oblikovan in krasno sede v roko, z njim se zelo mehko piše. Obvezno mora biti nafilan s črnim črnilom.
Tile uhani so mi bolj kot z oblikovnega stališča k srcu prirasli zaradi besed, s katerimi so bili podarjeni. Dobila sem jih od človeka, ki je v moje življenje prišel ravno takrat, ko sem ga najbolj potrebovala, skupaj sva se imela zelo lepo. Vendar vse lepo ne traja. Podarjeni so bili z besedami: "To sva midva! Saj če ti niso všeč ti jih ni treba nositi. Zate je težko kupovati, ker si delikatna oseba!" Njihova vrednost je zame predvsem simbolna. Nosila sem ju kot par. Ker nisva več par, jih ne nosim več. Spravljeni so v mojem memory medžik boxu. Vedno me bodo spominjali na neko brezskrbno in lepo obdobje.
Najljubša glasba, ki me vedno začara.
Knjiga mojega otroštva. Knjiga za vse starosti. Ker me vedno znova zasmeji. 
16 komentarjev:
Pa se malo primerjajva:
1. Pika Nogavička: te knjige nikoli nisem štekala. Očitno mi v glavi nekaj manjka (no, saj mi, tako vsaj pravita moj nevrolog in MRI).
2. Keith Jarret: po svoje usoden tudi zame. V 6. razredu OŠ, ko sem se z avtobusom vozarila z ure na srednji glasbeni, je k meni prisedel navidez znan precej starejši fant. Končalo se je tako, da mi je posodil to ploščo. S tistim dnem se je moj glasbeni okus začel širiti in širiti. Brez te plošče se to ne bi zgodilo, čeprav mi sama glasba z nje zdaj ni več usodna. Ampak brez te plošče ... raje ne razmišljam.
Nalivnik: še vedno uporabljam - kadar imam priložnost pisati. Nalivnika ne uporabljam, ker so pogosto tako lepi - kar je res, je res - ampak ker je to sijajna rešitev za vse nas z ogabnimi pisavami: ni ga kracanja, ki ne bi, če je napisano z nalivnikom, izgledalo vsaj znosno.
Uhani: edini nakit mojih nastniških let. Pozabljen. Ušesa sem luknjala sama - z iglo in zamaškom za ušesom. Izkazalo se je, da gojim alergije na vse živo, medicinskih uhančkov nisem hotela. Čez čas so bila moja ušesa en sam gnoj. Bljak. Pozneje ugotovila, da prenašam samo jeklo.
Prstan: Lep je lep, ta tvoj primerek ... Moj je jeklen in orjaški, a nepopisno udoben. Edini nakit od debakla z uhani.
Mhm, ne vem no, očitno gojiš nek drugačen humor :-)
Glede nalivnika se strinjam: res zelo pripomore k videzu pisave. Sama recimo s kemičnim svinčnikom grozno pišem.
Prstan, jeklen in orjaški?! Unikat? Kje si ga kupila? Na nakit se vedno napalim.
Unikat? Ma kaki, iz Maxija. ;-) Tam so prodajali eno linijo jeklenega nakita, sem šla kupit banane - in namesto tega doživela hipen napad ljubezni. Takoj je bil moj. Ker je videt absolutno neudoben, pa mi sede na prst, kot da sem se z njim rodila. Moja velika šapa ga ljubi.
Kadar ga nimam na sebi, je pod računalniškim zaslonom, v eni vdolbinici. Pa ne toliko, da bi ga gledala (je pzp. dokaj običajna spirala), ampak zato, da je zraven.
O kok nor prstan. Jaz že dolgo iščem enega, ki bi nadomestil mojega prejšnjega, ampak ga kar ni in ni. Je bila prevelika ljubezen očitno, ker ga ne morem nadomestiti.
Uhani so pa tudi fil simpatični, ampak ne mene poslušat, ker imam doma preko 60 parov uhanov iz vsepovsod. Fetiši pač :))
Aja, z nalivnikom pa jaz najbolj kracam, pa če se še tako trudim. Ne gre. Pilot je zakon!
Pisanje z nalivnikom: veliko je odvisno od tega, kako dolgo so to od tebe zahtevali v OŠ. Ko smo prišli v gimnazijo, smo eni še vedno (prostovoljno) pisali z njimi, drugi se pa sploh nikoli niso naučili.
nalivnik je smrt za levičarje! Levičarka pa je tudi pika nogavička (ali pa je socialistka?!). Jo imam rada, še bolj pa Kljukca s strehe, ta je šele džek!
Axa, naj ugibam: Mono!
M, v muzeju jih še vedno prodajajo ;-)
Ntica, Pika je po mojem res levičarka. Drugače sem pa kolebala med Kljukcem in Piko, ampak je Pika dobila prednost, ker je prišla prva.
After breakfast Pipi Strumpolonga(esperanto)goes shopping with her horse. Then she turns 43 somersaults in the air, one right after the other..
Pika rulz... še vedno. Otroci mi tole in še kakih 6 stavkov zrecitirajo v nulo. Z iskricami v očeh:)
Lepo je slišati, da otroke dandanes take luštne knjigce še ganejo.
Mono? A to naj bi bilo ime prstana? Nekakšen certifikatek sem zabrisala v smeti, zato ne vem. Bi mu pa to ime pasalo, ker je iz enega komada: spirala se začne na sredini prsta, ga enkrat v celoti obvije in se nato spet priplazi do sredine prsta, le da z druge strani (če sem s temle sploh kaj povedala).
Načeloma nisem ljubiteljica minimalizma za vsako ceno. Pri stanovanjski opremi pa sploh ne: sem za maksimalno kvadraturo, da ni potrebna minimalistična oprema. ;-) No, ne bi zdaj o tem ... V glavnem, zdi se mi, da včasih velja tudi manj je manj/več je več. Ampak tale prstančina mi je všečna kombinacija minimalnega oblikovanja in bogate teže.
Če sem zlobna in prav nič PC: iz njega bi lahko naredili vsaj deset prstanov za ženske iz tretjega sveta.
A bom prepotentno izpadu, ce se pohvalim, da sem imel cast osebno spoznati gospo Astrid in se z njo pogovarjati o njeni Piki? To mi je trenutek, ki ga nikoli ne bom pozabil. V ta spomin imam tudi sliko z njo...
kar se mene tiče, ne boš prepotenten, ampak "nekdo, ki sem mu kar naenkrat zelo fouš". kdaj, kako, kje, kaj je povedala?!!!
1997 ali 98 sem bil med gosti v Stockholmu, ko je .hmm kdo je ze prevedel piko v slovenscino?? No v glavnem vem da je velenjcan :) In tisto leto so ob rojstnemu dnevu Astrid preko ambasade v stockholmu organizirali sprejem za njo. Meni pa je celo pripadala cast, da sem jo sel iskati na dom in pripeljal na ta sprejem. kljub ze takratni starosti in bolezni, je bila neverjetno bistrega uma in se non-stop salila na vse mozne nacine - neverjetna zenska je bila!
wow model.
Stara Pika je žal prevedena iz nemščine in je zato tudi cenzurirana. Švedski original je veliko bolj liberalen, kar je seveda tudi pričakovat. Ne vem pa, če že obstoja Pika, ki bi bila prevedena direkt iz švedščine. Midva s kolegico sva se spravljala prevajat tolk časa, da zdaj živiva vsak na svojem koncu sveta.... hehe
London, tudi jaz sem ti fouš! V to, da je bila pa kljub starosti in bolezni še vedno šaljiva pa ne dvomim - tudi na fotografijah posnetih v njenih poznih letih je imela vedno tako iskrive oči.
Ambala, bi verjela, da so nas pri prevodu malo priškrtnili. Baje da knjiga v socializmu ni bila med najbolj zaželjenimi na spisku "domačega branja". Hm, morda bi se splačalo prebrati angleško verzijo. Bom šla malo po trgovinah prevohat če jo morda kje imajo.
Objavite komentar