V soboto zjutraj smo hudo zmačkani spremili prijatelja na letališče. Posledica njegovega silnega navdušenja nad knjigarnami v Ljubljani in Parizu je bilo doplačilo za preseženih 13kg in sicer v vrednosti cca. 400 ojrov. Kasneje takole modrujemo ob kafetu, pardon vodi (jaz):
A: Si predstavljaš, kako drago mora to biti?! Ena kila stane k'svina! Hm, če tako pomislim, bi bilo bolje, da bi za ta denar raje kupil svinjo!
V: Plačal je toliko, kot da bi na avion nesel svinec!
A: Se ne čudim, če bi s svojim slabim znanjem slovenščine v trgovini rekel: »svinec« namesto »svinja!« Potem bi šele plačal.
V: Plačal je toliko, kot da bi na avion nesel svinec!
A: Se ne čudim, če bi s svojim slabim znanjem slovenščine v trgovini rekel: »svinec« namesto »svinja!« Potem bi šele plačal.
Mislim, da bi bil tole zelo dober primer oglasa, ki propagira učenje slovenščine za tujce! Prijateljica pravi, da je sita svojege službe, mene pa tudi nebi motilo preizkusiti se na kakšnem drugem področju. V tandemu znava biti hudo pasji. Naju morda kakšna oglaševalska agencija vzame v službo?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar