Lovci in nabiralke

Prav hecno je, kako je v večini ljudi še vedno zasidrana misel, da obstajajo opravila, ki se delijo izključno na ženska in moška, češ: ženska pere, obeša perilo, lika, kuha, pospravlja po kuhinji ter obdeluje vrt. Moški pa frizirajo travo, perejo avto in imajo svojo mini delavnico, v kateri ob popoldnevih zbijajo s kladivom ter rezbarijo. Večina ljudi ima v svojih glavah zapisano, da je temu tako in da niti slučajno nebi smelo biti drugače.
Ob prebiranju tegale posta sem se spomnila dogodivščine, ki sva jo s prijateljico pred leti doživeli v Hobby trgovini v Črnučah.
Prijateljica (Malči je njen vzdevek) se je selila od doma v najeto garsonjero. Sestra ji je obljubila svojo staro kuhinjo, kasneje pa obljubo požrla, češ da jo potrebuje v utilityu. Malči je bila zaradi tega strašno nesrečna. »Eh, nič se ne sekiraj,« jo potolažim, »ti bom zdizajnirala low budget kuhinjo iz mizarskih koz v kombinaciji z masivnim pultom, nameseto visečih omaric boš imela pa police.« No, to jo je nekako pomirilo in neko soparno dopoldne sva se odpravili na kraj bodočega zločina. Prideva v trgovino, kjer so bili valjda sami deci in so naju že ob vstopu čudno gledali. Narediva en krog, nato pa izbereva dve kozi, pult iz masivnega lepljenega lesa, pomivalno korito, lazurno barvo in čopiče ter se postaviva v vrsto za razrez lesa. Pred nama stojita starejši gospod in njegova žena »z vinkelnom v glavi«, kot se je izrazila Malči (vinkel je baje domač izraz za obroč, ki drži lase). Tečni gospod se hipoma zapiči v najini stolici in začne godrnjati: »Joj, punci, kaj sta pa izbrali! Kako grčaste stolice! Pojdita nazaj in izberita druge! Koliko grč! To ne bo nič zdržalo. To se bo podrlo! Nič ne bo zdržalo. Punce, pojdita jih no zamenjat!« Družno zavijava z očmi, nakar se z rokami oprem na obe stolici, dvignem noge v zrak in rečem: »Gospod, tile dve stolici zdržita 70 kilogramov!« (Takrat sem jih imela malček več kot danes). Stric ni rekel ne bev ne mev, samo stran se je obrnil, gospa z vinkelnom v glavi pa je izbuljenih oči tiho stala ob njem in si najbrž mislila, kako predrzna deklina da sem, ker si upam ugovarjati staremu strokovnjaku za grče. Za nama se je nabrala solidna vrsta (samih moških seveda) in eden od njih (ki je verjetno prvič v življenju v hobby trgovini videl dve ženski) vpraša: »Punce, kje imata pa fante?« »Doma študirajo!« reče Malči. Končno prideva na vrsto, opraviva in pri izhodu iz delavnice spet nabaševa na taiste moške, ki v hobby trgovini še nikoli niso videli žensk, nakar eden od njih vpraša: »No punci, kam pa zdaj? A zdaj pa domov pucat?!« Prijateljica se obrne k njemu in ga čisto mirno in resno vpraša: »Kaj pa vi, ste jelena danes že ustrelil?« Ob tem suvereno odkorakava iz trgovine – ona s pultom pod pazduho in jaz z obema stolicama v rokah.
Tako je, ko gresta dve ženski v »moško trgovino«. Ampak v »moško trgovino« hodit je fino, tam se vedno najde vse polno uporabnih stvari – četudi če si ženska!

P.S. Prijateljica je takoj po postavitvi turkizno »pajcane« kuhinje rekla, da tako originalne in fine kuhinje najbrž ne bo imela nikoli več in to trdi še danes (medtem se je namreč že preselila, kuhinjo pa pustila v najeti garsonjeri). In vse skupaj je koštalo samo malo čez 30.000 nekdanjih.

P.S.S. Malči, če slučajno tole bereš: Kdaj lahko pričakujemo kakšno fotko najlepše kuhinje na svetu?!