petek, november 30, 2007

Odkritje dneva

Tale post je namenjen izključno nosečnicam, ki želijo izgledati šik. Prijateljica Malči (ki je v pričakovanju) mi je pravkar poslala mail z naslovom "Odkritje dneva", za katerega se mi zdi, da ga moram nujno objaviti. Takole gre:
...Rada bi s teboj delila odkritje dneva.
Ob vsej potrošnji in ponudbi je nakup žab v mojem primeru izjemno težak. Lahko kupiš take za stare mame, kajti edino take modele prodajajo za moj tip debelih ljudi (o korenčkastih hlačah in črtastih srajcah pa drugič...), ali pa tvegaš, da ti bo trebuh preščipnilo, pa še slabo ti bo cel dan.
No, danes sem našla rešitev. Kupiš izjemno lepe vzorčaste žabe št. 5 (!!!) in jih oblečeš z ritjo naprej. (Od časa do časa moraš sicer na stranišče, da si popraviš gube, ampak sicer pa lepo zgledaš in ne trpiš).
Ne samo, da sem tvoja najboljša prijateljica, sem tudi najpametnejša med njimi!
Škoda ker Malči ne piše Bloga, prepričana sem, da bi se ob branju le-tega nadvse zabavali!

Marciiiiiipannnn!!

_
Takale je trenutna situacija na moji delovni mizi - zavidljiva. Ždim kot "bubrek u loju", sama samcata, s pravkar načeto čokolado pred nosom. Pardon, pred usti. In to ne s kakršnokoli, temveč z marcipanovo. Situacija pa ne bo dolgo takale, možna sta namreč dva scenarija: po prvem (dober na kratki rok) čokoljado nemudoma pohrustam. Po drugem (ta je boljši na dolgi rok) mi jo pomagajo pohrustati sodelavci. Ker se mi močno dozdeva, da še nekaj časa ne bo nikogar od nikoder, jo bom po vsej verjetnosti morala zdelati sama. Dasiravno ni tako dobra kot kakšne njene sestre, Finessa naprimer ali pa Ritter sport. Najboljša je pa ena, ki ji ne vem imena, v kateri je marcipan pomešan z alkoholom. Kdo bi si mislil da zna biti kombinacija mletih mandljev in cukra tako zelo dobra!!

sreda, november 28, 2007

Prenovljena

_
Wolfova mi je všeč, ker je s prenovo dobila povsem nov karakter. Postala je nekakšna sprehajalnica s prostorčki za postanek. Poseben karakter pa prostoru dajejo na novo zasajena drevesa. Pri novi ureditvi so me malček razočarale edinole "flike" asfalta, ki po mojem mnenju ne spadajo med granitne kocke.
Tudi tile smetnjaki, ki so se razpasli po mestu so mi jako nesimpatični. Kot prvo so preveliki in kar vabijo k "ustvarjanju" smeti. Tudi z oblikovnega stališča niso ravno kakšen masterpiece, vendar bi kljub vsemu človek lahko zamižal na eno oko, dasiravno se pa tehle nagravžno zelenih vrečk pač ne da spregledati. Grdo.

Drugače pa mesto iz dneva v dan dobiva lepšo podobo. Ljubljana je dokaz, da mesto poleg sposobnega župana nujno potrebuje tudi mestnega arhitekta. Res škoda, ker večini slovenskih občin to še ni postalo jasno. Tako imajo namesto da bi imeli zaposlenega mestnega arhitekta zaposlenih "miljon tavžnt" raznoraznih parazitov, ki se v svojih stolčkih redijo zgolj od procentov, katere poberejo pri investicijah, kjer posel dobi najcenejši (največkrat diletantski) ponudnik. Najcenejši?! Zakaj že?!

Sem šla na knjižni sejem

malo prevohat. Itak vohljam sproti, tako da me ni nič kaj posebej presenetilo, za popuste mi je bilo pa že vnaprej jasn,o da nad 10% ne bodo šli. Ampak pejmo mal pogledat - kupit itak nič, ker je finančni bonus tekočega meseca že dodobra izkoriščen, ampak gledam pa lahko, saj ogledovanje nič ne stane. Ko se sprehajam med stojnicami zopet ugotovim, da nebi ničesar zamudila če nebi šla, saj mi je veliko ljubša kot sejem (in posledično gneča na njem) največja in moja najljubša knjigarna v mestu. In potem se med tistimi skladovnicami knjig spomnim, da bi si pa lahko kupila tisto novo Suskindovo knjigo s Sempejevimi ilustracijami, katere naravnost obožujem. Pretaknem vse stojnice, sprašujem po knjigi, katere naslova ne vem (avtorja pa). V Vale-Novaku jo imajo, ampak ne na stojnici, poleg tega se jim sanja ne pri kateri založbi je knjiga izšla (kao), naj jo grem iskat v trgovino na wolfovo, mi rečejo. V Mladinski knjigi me prijazna prodajalka usmeri k Sanjam, kjer pa imajo le Parfum. Vmes se ustavim pri Taschnu in zapravim znesek, katerega nisem imela namena zapraviti in bi zadoščal za plačilo opomina za dvomesečno zavarovanje. V jezi, ker mi ni uspelo najti želene knjige se poberem domov in na poti v prvi knjigarni (po regularni ceni seveda) nabavim želeno zadevo. In zopet ugotovim, da za eno v slovenščino prevedeno leposlovje dobiš dva Taschna.
Med vsemi založbami, ki sem jih na sejmu pretaknila, pa res nisem pomislila na Celjsko Mohorjevo. In prav pri tej založbi je izšla ta tanka mala knjižica, ki zdaj kraljuje na vrhu kupčka neprebranih na moji polici.

četrtek, november 22, 2007

Snežakinja

_
Okus ne pozna meja...


ponedeljek, november 19, 2007

Bad karma

Kakšen dan je pa res... eh, da bi človek glavo zakopal v pesek in odspal en teden dni v kosu... Zakaj se I-tunesov ne da naložit na Windowse dvatavžnt?! Zakaj laptopu, ki ima inštalirane Windows XP ravno takrat ko ga najbolj rabim crkne čardžer?! A mi lahko nekdo prosim pove zakaj že par dni v torbi prenašam (še) nedeluječ I-pod?! In ko se odločim vse poslati k vragu in si ogledati film na Liffe-u ni na sporedu ničesar primernega?! Zakaj služben računalnik že dve uri pošilja maile in jaz zavljo tega še ne morem domov?! Zakaj me že dva dni boli glava?! Zakaj moški nikoli ne rečejo tistega kar od njih pričakujemo?!
Na nekatera vprašanja najbrž nikoli ne bom našla odgovora... Si upa it kdo z mano na pir?!

torek, november 13, 2007

Vintgar

Tole sem imela namen postniti že pred dvema dnevoma... Včasih ne gre. So dnevi, ko človeku po prihodu domov komaj uspe premazati škornje z impregnacijskim sredstvom (pa še to počne v poznih nočnih urah), kdaj naj potem revež še piše o sobotnih potepanjih po gorenjski...
Idejo za obisk soteske sem dobila pri Tjaši.
Na vhodu v sotesko Vintgar naju je pričakala spuščena zapornica z napisom "Prepovedano", zato domačine povprašava ali je dostop do slapu sploh možen. "Ja ja, kar pojdita, saj se pride. Samo na lastno odgovornost, saj vesta: če vama slučajno na glavo pade kakšen kamen." "Aja, a pade?!" boječe povprašam. "Ne ne, kar pejta!" Mhm, nekako nisem preveč navdušena nad tem, da bi mi na (drugače kar trdno) betico padel kamen, a to me kljub temu ne odvrne od tega da si grem zadevo pobliže ogledat. Je kaj za videti! Pot med visokimi skalami je umetelno speljana preko lesenih "balkončkov" (mostičkov oz. tkim "galerij"). Voda kristalno čista, barva dih jemajoča (turkizno obožujem), zvok vode pa opozarja na ogromno moč, ki jo ima le-ta v sebi...
Ta sivi spot je riba!

Na vodno gladino so se ujeli odpadli lističi


Ko prideva do slapu, je tam okrog spet vse zaprto in polno napisov "Prepovedano". Gospod, ki na klopci ob koči malica pomarančo, naju pobara, da greva lahko naprej kljub zapori: "Kar pejta, kar pejta, to opozorilo je samo zato, da veš, da greš preko na lastno odgovornost - če ti slučajno kamen na glavo pade. Ker pozimi ne prodajajo kart nista zavarovana, drugače pa gresta vseeno lahko naprej." Odločiva se, da naprej v gozd ne greva, zato se obrneva v smer odkoder sva prišla, nakar zagledam veliko belo tablo, na kateri z velikimi črkami piše: "Obnovitvena dela v soteski. prehod smrtno nevaren!" Hm, no kaj češ, nazaj sva šla vseeno - tale post je vsekakor dokaz, da mi ni nič padno na glavo.
Fotke slapu pa ne dam gor - pojdite si ga sami pogledat! Pa pazite na glave!


ponedeljek, november 12, 2007

Campari, anyone?!

_ Že kar nekaj časa nazaj sem v neki reviji zapazila Campari Light. Zadnjič pa jo na poti v službo uzrem v znani prodajalni s svetili. Šibka rdeča svetloba, ki jo je skozi okno izložbe oddajala v turobnem sivem jutru me je, firbčno kakor sem (od daleč se seveda ni videlo, da je sestavljena iz stekleničk v katerih je grenka rdeča brozga), zvabila na drugo stran ceste. Ne rečem da bi si omenjeno svetilko ravno želela imeti v stanovanju, je pa vsekakor zanimiv kos za kakšnega obsedenca s svetili (sama imam enega v krvnem sorodstvu). Imela bi pa tole: Cooper shade! Morda nekoč...

četrtek, november 08, 2007

Recepti Branke Berkopec Peterle

Če bi zmagal naš osvoboditelj Lojze, bi najbrž v nabiralnike vsak mesec prejeli revijo, v kateri uvodniku bi nas prijazno nagovarjala simpatična Urška, par strani naprej pa bi si slovenske gospodinje lahko prebrale recepte gospe Branke in si jih zapisale v svoje kuharske zveščiče. Na nacionalki bi v soboto zvečer namesto HriBarja vrteli oddajo Kuhajmo z Branko, v kateri bi nam prva dama (v stajlingu Podlogarjeve) pod budnim očesom novinarja Voduška razkrivala svoje kuharske adute: skupaj bi vkuhavali ozimnico, mesili kruh in kuhali marmelade. Kmalu bi zasenčila samega Jamieja Oliverja in sestro Vendelino. Aja, sestra Vendelina je itak mrtva. Ampak če bi bila še živa, bi prav gotovo ne spregledala nobene od teh sila zanimivih in poučnih oddaj.
Zanima me, če je kdo od vas že preizkusil recept gospe Peterletove, ki je bil objavljen v reviji (hm, ne spomnim se naslova) recimo ji "Zadnji obupan poskus pridobivanja volilvev in volilk, ki še verjamejo v sadne pite Branke Berkopev Petrle". No, morda bom pa preizkusila recept in v nedeljo zvečer spekla to tako opevano sadno pito BBP. Ampak samo pod pogojem, da bo volilni rezultat tak kot je treba! Me pa močno zanima ali bodo žene naših politikov, ki so trenutno na oblasti v bodoče pekle sadne pite ali pa raje vlagale kisle kumarice, kaj menite ?
P.S. Razmišljam, da bi tožila tistega, ki je v Kamniku obesil cestni transparent z napisom: "Kamnik podpira osvoboditelja Lojzeta." Le kako si lahko nekdo jemlje pravico v mojem imenu razglašati koga jaz podpiram?! To, koga podpiram je moja osebna stvar in nihče nima pravice tega javno razglašati, se vam ne zdi?!

sreda, november 07, 2007

Mmm

Včasih človeku v glavo zleze kakšna melodija in potem noče in noče ven. Meni danes tale. Hecna gospa je tale Amanda!

nedelja, november 04, 2007

18. Liffe

_
Moj seznam za Liffe je nared.
Favoriti: Prosto plavanje, Stregel sem angleškemu kralju, Ti, ki živiš, Svež zrak, Slutnja
Malo manj favoriti: Dva dni v Parizu, Gozd žalovanja, Igralke, Izgon, Jesenski vrtovi, Lady Chatterley, Past, Povratne steklenice, Še slabše bo.
Vaši favoriti?
P.S. Če mi bo uspelo videti vsaj polovico filmov s spiska bom nadvse zadovoljna!

Postpraznična inventura

Število prebranih knjig: ena. Ne priporočam. Dolgočasno branje brez zapleta - se pravi tudi brez razpleta. Sicer mestoma humorna, a nič več kot to.
Število odloženih knjig (že na kupčku za vrnitev v knjižnico): ena. Ambala, ni šlo. Vseeno me zanima tvoje mnenje o knjigi!
Število ulovljenih glodalcev (mala miš temno sive barve): ena.
Število na svobodo spuščenih glodalcev (mala miš temno sive barve z lepilom na eni tački): ena. (Da, že od nekdaj se mi je dozdevalo, da sem dobrega srca!)
Število odsotnosti z neta (zaradi gostujočega malega glodalca): tri dni.
Število sprehodov v dobri družbi: eden.
Splošno praznično počutje: za en drek.
_
Umetniška inštalacija (NN)

Trdoleska. Dobesedno.

Še več trdoleske

Pred nevihto