tag:blogger.com,1999:blog-218580132024-03-07T23:58:27.977+01:00tok zavestiArtistka na trapezu. Včasih sicer padem po tleh, a se ponavadi tudi dokaj hitro poberem.Vanjahttp://www.blogger.com/profile/10180422023947015594noreply@blogger.comBlogger897125tag:blogger.com,1999:blog-21858013.post-29902537605887827822021-12-08T23:28:00.006+01:002021-12-08T23:35:13.847+01:00Plašč, ki ni črn Kupila sem plašč, ki ni črn. Se mi je zdelo, da človek pozimi potrebuje nekaj pisanega, nekaj poživljajočega, v čemer se dobro počuti. Pravzaprav sem kupila zelo šarast plašč, zelo. Napaka. Sem šla danes na Kongresni trg, v tisto old school babičasto trgovino s klobuki, z namenom, da kupim rokavice, ki ne bodo črne. V trgovini je poleg prodajalke že ena stranka - gospa, stopi predme inVanjahttp://www.blogger.com/profile/10180422023947015594noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-21858013.post-67350409941542321702020-05-14T23:20:00.000+02:002020-05-19T23:19:08.525+02:00Predmeti iz drugega časa
Pozno
zvečer je že, sedim za mizo v jedilnici, medtem ko se onadva v
kuhinji divje pričkata. Babi pakira, dedi nosi stvari v avto. »Ne
jemlji s seboj toliko stvari, avto je poln, ni več prostora.« »Pa
saj daš lahko za sedeže.« »Za sedeže ne bomo ničesar dajali,
kaj če se kaj zgodi na cesti, za sedeži ne sme biti ničesar!«
Vsakič ista pesem, sedim za mizo in se veselim jutrišnjega dne,
medtem ko Vanjahttp://www.blogger.com/profile/10180422023947015594noreply@blogger.com9tag:blogger.com,1999:blog-21858013.post-15497429240206602822020-03-05T22:27:00.000+01:002020-03-18T22:28:53.563+01:00Marec dvajset dvajset
In potem se zgodi tak spontan večer, sedimo v tisti zakajeni kuhinji, pet skorajda tujcev v srednjih letih, govorimo v dveh jezikih, a vendar govorimo isti jezik. Čudimo se, kako se je v zadnjih dvajsetih letih spremenil svet, kako smo ljudje odtujeni. Beseda nanese na politiko, zatem izgorelost, depresije, to, kako so ljudje fucked up, kako je medmrežje postalo kraj za prepiranje, za izlivanje Vanjahttp://www.blogger.com/profile/10180422023947015594noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-21858013.post-61468519430770373292019-12-13T02:07:00.000+01:002019-12-13T10:13:49.112+01:00Kako se naročiš pri zdravniku?
Kakopak se vsi strinjamo, da je internet imenitno pomagalo, zdi se, da bi, če bi nam ta umanjkal, bilo življenja kar konec, da sploh ne bi več vedeli ali se obrniti levo ali desno, stopiti korak naprej ali raje nazaj? Kaj bi potlej počeli z vsemi fotografijami pokvečenih nog z nalakiranimi nohti, s fotografijami kave v nešteto položajih - vsega tega ne bi imeli s kom deliti in nastal bi Vanjahttp://www.blogger.com/profile/10180422023947015594noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-21858013.post-3943009649528695772019-09-03T23:47:00.000+02:002019-09-03T23:49:18.760+02:00Rdeča jopica
Naključja, ki jih menda ni ... Pred precej leti sva s prijateljico z besedami " saj se ne vidiva tako pogosto" kupili enaki jopici. Tiste čase sva se videli precej pogosto, stavek "saj se ne vidiva tako pogosto" je bil najina interna šala. Zdaj se vidiva manj pogosto, recimo enkrat na mesec. Tiste jopice nisem veliko nosila, mešanica kašmirja in svile je zoprna za vzdrževanje, meni pa se nekako Vanjahttp://www.blogger.com/profile/10180422023947015594noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-21858013.post-83237372050390144462019-04-12T00:32:00.000+02:002019-04-12T01:00:53.327+02:00Ropotajoči cestni pokrov v Butalah
Zgodba je dolga kot jara kača, ker je tako bizarna, da se zdi skoraj neverjetna, sem se odločila, da jo zapišem, morda bo prišla prav komu, ki se spopada s podobnim problemom.
V bližnji soseščini, točneje, na prehodu za pešce, ki pelje iz Trubarjeve ulice skozi Resljevo cesto, je januarja začel ropotati pokrov podzemnega jaška. Pokrov je zaropotal vsakič, ko je čezenj zapeljal avto, kar je Vanjahttp://www.blogger.com/profile/10180422023947015594noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-21858013.post-40881375940142398972019-03-21T00:02:00.000+01:002019-03-21T00:35:13.122+01:00Malo pa še miga
Uradno ni mrtev, a vendar je. Včasih sem ter tja še kaj napišem, zato da si dam vedeti, da še diha, pa tudi če nihče ne bo bral, kaj mi mar. Zadnjič sem šla brat svoje stare zapise, neizmerno sem se zabavala, na trenutke sem se spraševala ali sploh še znam pisati na tak način, ker se mi včasih zdi, da so besede nekam izpuhtele, da ne znam več tako dobro z njimi, da mi mezijo iz rok, da jih ne Vanjahttp://www.blogger.com/profile/10180422023947015594noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-21858013.post-38124082475309366992018-11-10T14:09:00.000+01:002018-11-10T15:42:02.567+01:00Kako ne greš k prehranskemu strokovnjaku"Ko že ravno govoriva o prehrani, naslednji teden grem k prehranskemu strokovanjaku. Ne spomnim se njegovega imena, ampak je eden najboljših v Sloveniji, menda dosega nore rezultate, njegova filozofija je, da vse bolezni izvirajo iz napačne prehrane."
"Ja, s slednjim bi se deloma strinjala."
"Pojdi z mano, predavanje bo pri eni moji znanki v Šiški. Prideš tja, pogledajo tvojo telesno sestavo, Vanjahttp://www.blogger.com/profile/10180422023947015594noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-21858013.post-1507498778611280402018-07-19T00:05:00.002+02:002018-07-19T00:06:29.101+02:00Zgodba o tem, kako se zamenja plinsko jeklenko
Pozvoni, tečem k vratom, skoraj direkt izpod tuša, med potjo komaj
uspem nekaj navleči nase. Človek, ki stoji pred vrati najavi, da je po
naročilu dostavil plinsko jeklenko. Odprem vrata, precej čukasto gledam
in povem, da nismo pričakovali, da bo prišel v desetih minutah (ponavadi
traja dve uri), da moža, ki je jeklenko naročil, še ni doma, zato ne
more dobiti prazne jeklenke, ker jo je Vanjahttp://www.blogger.com/profile/10180422023947015594noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-21858013.post-83625587930714128302018-01-25T13:07:00.000+01:002018-01-25T13:11:51.763+01:00O ležiščih in še več
Ta prosti spis se bo začel v stilu TV reklame Top shop, a zaključek bo povsem drugačen. Zakaj sploh pišem o takih stvareh? Zato, da opozarjam na napake, ki se dogajajo v našem vsakodnevnem življenju, pa nanje sploh nismo pozorni.
Po lanski preboleni gripi (tri tedne ležanja v postelji) sem začutila bolečine v kolenih in križu. Sprva temu nisem pripisovala velikega pomena, vse skupaj sem Vanjahttp://www.blogger.com/profile/10180422023947015594noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-21858013.post-64381908596517904912017-02-23T13:35:00.001+01:002017-02-24T09:40:04.866+01:00Bele stene
Letos teče četrto leto, odkar sva se naselila v tem stanovanju, stene pa so, z izjemo ene v kuhinji, še vedno prazne. V stanovanje prihajajo in iz njega odhajajo predmeti, tudi slike, te sicer samo prihajajo, niso to ne vem kakšna umetniška dela, da ne boste mislili, kakšen ropar se jih zelo verjetno sploh ne bi pritaknil, ampak meni veliko pomenijo. Vsaka izmed njih ima svojo zgodbo, spominja Vanjahttp://www.blogger.com/profile/10180422023947015594noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-21858013.post-55226532586872832972017-02-15T08:24:00.000+01:002017-02-23T13:35:56.542+01:00Nona
Včeraj je v osemindevetdesetem letu umrla očetova mama. Vsaj mislim, da je bila toliko stara, nisem pa prepričana. Z možem sva se ravno vrnila z otvoritve razstave, medtem ko je v kozarce natakal whisky, je poklicala mama in mi povedala, da njene tašče, moje stare mame ni več. Odložila sem slušalko in spila tisti whisky, kaj pa mi je drugega preostalo. Nazdravila sva, na kar koli že pač človek Vanjahttp://www.blogger.com/profile/10180422023947015594noreply@blogger.com6tag:blogger.com,1999:blog-21858013.post-8755125126532443932016-07-08T14:36:00.000+02:002016-07-08T14:36:20.484+02:00Kako kupiš poletno obleko? Težko.
Imam kar nekaj poletnih oblek, ki so precej telirane in se v vročih poletnih dneh grdo nalepijo na kožo. Ker je modrost nekaj, kar menda pride z leti, sem se letos odločila, da je že čas, da dam prednost kakšni lahni poletni obleki, taki, ki jo človek obleče na en-dva-tri, pet minut po tistem, ko se je do konca posušila na obešalniku. Pomembno je tudi dejstvo, da obleka nima zadrge na hrbtu, Vanjahttp://www.blogger.com/profile/10180422023947015594noreply@blogger.com5tag:blogger.com,1999:blog-21858013.post-68175528749571302302016-06-09T23:23:00.000+02:002016-06-10T00:32:13.055+02:00Tradicionalno na sodoben način
Včasih sem čisto brez idej glede tega, kaj skuhati za kosilo. Potem pa, ko vidim, da imam za porabiti to in ono reč, ponavadi namislim kakšno zanimivo kombinacijo. Danes sem tako skombinirala en twist, za katerega se mi zdi, da se mi je kar posrečil, saj so se nežni sladkasti okusi med seboj zelo lepo povezali.
V hladilniku sem imela šop špargljev, razmišljala sem o rižoti, ali testeninah Vanjahttp://www.blogger.com/profile/10180422023947015594noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-21858013.post-72205169693316865782016-06-08T02:58:00.001+02:002016-06-08T10:21:31.046+02:00Balkon
Balkon je stik stanovanja z zunanjim svetom, nekakšen podaljšek interierja v eksterier. Ko odpremo vrata na balkon, se stanovanje fizično podaljša in poveže z javnim prostorom. Ko stopimo nanj, se nehote izpostavimo, hočeš nočeš, je balkon vendarle pol-javni prostor. Veliko pove o nas, naših navadah in načinu življenja.
V fazi kupovanja stanovanja ljudje često iščejo taka z balkonomVanjahttp://www.blogger.com/profile/10180422023947015594noreply@blogger.com6tag:blogger.com,1999:blog-21858013.post-44044410643103697482015-03-27T22:10:00.002+01:002015-03-27T22:12:08.036+01:00Župa iz jeruzalemskih artičok-
Bere se zelo kunštno, kakopak. Jeruzalemske artičoke niso nič drugega kot topinambur, ki pa ta čas že veselo poganja za ograjami in na obronkih vrtov. Kot rečeno, juha ni nobena kunšt, izmišljala sem jo sproti, skuhala pa z levo roko. Topinambur sem oprala, ostrgala in olupila ter narezala na rezine, ki sem jih fliknila v mrzlo vodo. Dodala sem pet strokov česna, sol, črn poper in posušen Vanjahttp://www.blogger.com/profile/10180422023947015594noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-21858013.post-52668994222233251672015-02-19T07:10:00.000+01:002015-02-19T13:14:34.916+01:00Moj zarečeni kruh je kristalRogaška. Kristal. Celofan. Vitrine. Prah ...
Nekako v tem vrstnem redu. Nikoli mi ni bilo čisto jasno, kaj naj bi človek s kristalom, govorimo o brušenem steklu, pravzaprav počel. Kristal, ponavadi je bila to kakšna skledica čudne oblike, v katero so bili položeni Griotti ali Bajadera, je v hišo vstopil zavit v metre celofanskega ovoja in nato kaj hitro romal na svoje mesto v Vanjahttp://www.blogger.com/profile/10180422023947015594noreply@blogger.com20tag:blogger.com,1999:blog-21858013.post-43873854897939395932014-12-20T09:47:00.000+01:002016-06-08T10:01:04.363+02:00Skrivnostna kuverta - zgodba, dolga kot jara kača
V babičinem nabiralniku se je na dan, ko je nosil Miklavž, pojavila kuverta z desetimi evri, poleg je bila zataknjena vejica forzicije. Skrivnostni darovalec, gospod B. se je prejšnji teden pojavil na vratih: "Dober dan, oprostite, ste mogoče v vašem nabiralniku pred mesecem dni našli kuverto z desetimi evri?" vpraša gospod. "Seveda sem" odvrne babi in doda, da se je že cel mesec spraševala od Vanjahttp://www.blogger.com/profile/10180422023947015594noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-21858013.post-91590072359913733262014-12-19T07:22:00.000+01:002015-01-23T12:06:07.793+01:00O tem, kako kupiš čevlje
Pred štirimi leti sem kupila čevlje. Jasno, da sem po tistem kupila še kakšne, čeprav, prav dosti jih pa tudi ni bilo. Ampak, ti čevlji, nosila sem jih v snegu, dežju, soncu, na vseh popotovanjih, jeseni, pozimi in spomladi, nosila sem jih k hlačam, h krilom, k oblekam, bundi, plašču, vedno in povsod. Navadni črni Martensi, na videz sicer nič posebnega, ampak strašno udobni, bolj ko sem jih Vanjahttp://www.blogger.com/profile/10180422023947015594noreply@blogger.com11tag:blogger.com,1999:blog-21858013.post-8674322648125494102014-12-18T07:01:00.000+01:002014-12-18T23:58:41.787+01:00O tem, kako kupiš plašč
Oblačil že nekaj časa skoraj ne kupujem več. Eden zadnjih omembe vrednih nakupov sta bila dva črna oblačilna kosa, ki mi ju je prijateljica poleti prinesla iz moje najljubše belgijske trgovine, krilo sem si zašila sama, ker sem malo iz šiviljske forme, sem ga šivala skoraj dva popoldneva, ampak na koncu je izpadlo točno tako, kot sem si ga predstavljala, se pravi, da se je splačalo.
Prejšnji Vanjahttp://www.blogger.com/profile/10180422023947015594noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-21858013.post-72557769382141888392014-12-12T07:07:00.000+01:002014-12-12T11:23:57.022+01:00Koncert
Nič ne razmišljaš, kaj boš oblekla, kot da je samoumevno, oblečeš najboljši plašč, z balkona vzameš umazane razpokane martense, jih za silo očediš, na ustnice šminko in greš.
Potem sem stala tam, v oblaku cigaretnega dima, v čisto napačnem plašču, z živordečo šminko na ustnicah, s plastičnim kozarcem viskija v roki in razmišljala o tem, kam je šlo tistih dvajset let in predvsem o tem, kam je Vanjahttp://www.blogger.com/profile/10180422023947015594noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-21858013.post-17368009228017776762014-12-01T07:15:00.000+01:002014-12-01T12:28:58.754+01:00Naključja so-
Saj vem, meni se to vseskozi dogaja, ampak vsakič posebej se mi zdi čisto enako čudno in zabavno kot bi bilo prvič.
V petek zvečer v mestu iščem spodobne bele skodelice za espresso in jih nato, ko že opustim misel nanje, naslednje jutro najdem na garažni razprodaji: bele, komplet štirih iz kakovostnega porcelana (sicer od drugega proizvajalca, a neprimerno bolj elegantne), vse skupaj v Vanjahttp://www.blogger.com/profile/10180422023947015594noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-21858013.post-13069894057707281222014-11-17T07:09:00.000+01:002014-11-17T09:16:53.975+01:00Pisana solata, ki po izgledu spominja bolj na poletno kot jesensko
Preden tale blog dokončno izdihne, bi bilo morda dobro objaviti en zanimiv recept. Na zalogi jih imam sicer še nekaj, a nič ne obljubim, da bodo kdaj prišli na svetlo.
Že dlje časa, recimo več kot pet in manj kot deset let, se trudim jesti sezonsko. Priznam, spomladi mi ponavadi gomolji rastejo že iz ušes in jih niti videti več ne morem, kaj šele jesti. No, če zanemarim zadnje dejstvo, Vanjahttp://www.blogger.com/profile/10180422023947015594noreply@blogger.com5tag:blogger.com,1999:blog-21858013.post-4130107271688769712014-09-16T06:45:00.000+02:002014-09-29T22:18:27.112+02:00Od blizu
"Včeraj sem v časopisu prebrala podatek, da so v bistvu vse trgovine v stari Ljubljani namenjene bogatim turistom."
"Bogatim turistom? Katere trgovine pa so to, ne vem namreč niti za eno tako. Podatek načeloma drži, večina trgovin je res namenjena turistom, ampak ne ravno bogatim, saj takih tukaj sploh ni veliko."
"Ne vem katera trgovina bi to lahko bila, Galerija Emporium mogoče?"
"Ta že,Vanjahttp://www.blogger.com/profile/10180422023947015594noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-21858013.post-48563957362007172782014-08-18T09:56:00.000+02:002014-08-19T12:18:30.255+02:00Avgustovska
Če sem si lansko poletje zapomnila po tem, da sem celega presedela in preležala, bo letošnje zapisano kot "poletje z najmanj paradižnika in brez dopustovanja". Vrt se je zaradi slabega vremena sfižil že tam nekje po mojem prihodu iz Berlina, pa sem ga v obupu dala kar na "ignore". Tako sem se nato po svoje rože (to je namreč edino, kar letos dobro raste) na vrt plazila v večernem mraku, da me Vanjahttp://www.blogger.com/profile/10180422023947015594noreply@blogger.com2