sreda, november 28, 2007

Sem šla na knjižni sejem

malo prevohat. Itak vohljam sproti, tako da me ni nič kaj posebej presenetilo, za popuste mi je bilo pa že vnaprej jasn,o da nad 10% ne bodo šli. Ampak pejmo mal pogledat - kupit itak nič, ker je finančni bonus tekočega meseca že dodobra izkoriščen, ampak gledam pa lahko, saj ogledovanje nič ne stane. Ko se sprehajam med stojnicami zopet ugotovim, da nebi ničesar zamudila če nebi šla, saj mi je veliko ljubša kot sejem (in posledično gneča na njem) največja in moja najljubša knjigarna v mestu. In potem se med tistimi skladovnicami knjig spomnim, da bi si pa lahko kupila tisto novo Suskindovo knjigo s Sempejevimi ilustracijami, katere naravnost obožujem. Pretaknem vse stojnice, sprašujem po knjigi, katere naslova ne vem (avtorja pa). V Vale-Novaku jo imajo, ampak ne na stojnici, poleg tega se jim sanja ne pri kateri založbi je knjiga izšla (kao), naj jo grem iskat v trgovino na wolfovo, mi rečejo. V Mladinski knjigi me prijazna prodajalka usmeri k Sanjam, kjer pa imajo le Parfum. Vmes se ustavim pri Taschnu in zapravim znesek, katerega nisem imela namena zapraviti in bi zadoščal za plačilo opomina za dvomesečno zavarovanje. V jezi, ker mi ni uspelo najti želene knjige se poberem domov in na poti v prvi knjigarni (po regularni ceni seveda) nabavim želeno zadevo. In zopet ugotovim, da za eno v slovenščino prevedeno leposlovje dobiš dva Taschna.
Med vsemi založbami, ki sem jih na sejmu pretaknila, pa res nisem pomislila na Celjsko Mohorjevo. In prav pri tej založbi je izšla ta tanka mala knjižica, ki zdaj kraljuje na vrhu kupčka neprebranih na moji polici.

2 komentarja:

Anonimni pravi ...

Letos prvič nisem šla na sejem. Iz čisto preprostega razloga, vse kar je na sejmu je že v knjigarnah. Če hodiš pogosto v Konzorcij ali v katero od ostalih "mestnih knjigarn" Mk-K-ja in si eden tistih ki maš kup cajta in željo po brskanju, si videl vse že pred sejmom. Tisti 10% popust pa me je vedno samo jezil (ker niso imeli pos-ov, jaz pa živim na plastiko).
Res je,da včasih kakšna založba pripravi "izdajo" prav za čas sejma, ampak ponavadi lahko take prešteješ na prste ene roke (pa ti na roki manjkajo recimo trije prsti).

Je pa pohvalen brezplačen vstop!

Axa pravi ...

Hm, kot prevajalka se na sejmu preprosto moram pojavit, da uredniki izvedo, da še nisem zgnila za računalnikom. Tu so pa vsi na kupu in se mi ni treba z vsakim posebej menit za kavo ... ;-)

Mi je pa všeč, da za tale sejemček ni več vstopnine: prej je družina samo za vstopnino lahko zapravila znesek, s katerim bi si lahko kupila knjigo ali dve.

Tudi če koga mika obiskovat debatne kavarne, zdaj to počne po mili volji, ker pa je to predvsem študentarija (+ upokojenci), je ta poteza toliko bolj upravičena.

Nekaj knjig sem dobila v dar (vsaj ena prednost poklica), dragemu sem kupila eno res fajn monografijo (je človek, ki te reči celo prebere, ne samo lista).

In odkrila sijajno zagrebško založbico Demetra, filozofska roba, predvsem klasika takšna in drugačna. Knjige imajo zraven celo orig. starogrški tekst - no, to meni sicer ne pomaga veliko, komu pa morda že ... pa tako starinsko klasično oblikovanje, pri vsaki knjigi je na zadnji platnici upodobitev Sokrata na smrtni postelji. ;-) Nobenih fotk na platnicah, tak res staroveški dizajn, ki me je po svoje očaral. Skratka, zapolnila sem nekatere luknje v knjižnici.