sobota, oktober 03, 2009

Listje rumeni in odpada...

_

Prejle sem se, medtem ko sem na balkonu zalivala začimbe, ki sem jih poprej cel dan zanemarjala, zalotila ob misli, da mi je tale jesenski hlad pravzaprav všeč. In nikar ne mislite, da mi je bila misel na to, da mi je ta hlad všeč všeč, še malo ne! Včasih se v človeka prikrade en tak nostalgičen občutek - morda me je vonj, ki se mi je prikradel v nosnice, ko sem stopila na balkon v nezavednem spomnil na kaj lepega. Morda... Načeloma ne maram jeseni. Dela me depresivno. Jeseni ždim in čakam pomlad. Saj ta letni čas sam po sebi niti ne bi bil tako zelo slab, če mu ne bi sledila dolga zima. In prejle, med ogledom filma, se me je pri enem zimskem kadru nenadoma polotila želja po zimi. Po tisti pravi zimi, ne po neki solzavi plundrasti brozgi, ki v kosti nažene moker hlad. Sneg, ki škripa pod nogami, sprehod skozi zasnežen gozd, ko nikjer ni žive duše (in kače). No ja, taka želja po zimi, se mene poloti na vsake svete kvatre enkrat. Nazadnje se me je polotila enkrat konec poletja, na vlaku za Maribor, ko sem si nekje na začetku proge, tam kjer se mesto konča in se začne gozd, zaželela, da bi bilo vse belo, da bi z neba padali veliki snežni kosmi, jaz pa bi sedela na vlaku in se peljala na tortico in čaj v Maribor. Skratka, dobim nek preblisk, pa me potem hitro mine, ko pomislim na zimo, ki se vleče kot ponedeljek po dolgem prazničnem obdobju.
No ja, jesen je sicer fina, ker lahko nase navlečemo trapaste črtaste črno-bele dokolenke, take kot sem jih naprimer kupila danes. Pridemo domov, iz vrečke vzamemo nove hecne dokolenke, jih navlečemo na tačke in se veselimo jeseni. Ampak v vrečki so tudi hecne rokavice na en prst, iz debele volne, podložene z (umetnim) krznom čakajo snega, ki škriplje pod nogami. Zima je fina tudi zaradi dolgih volnenih šalov, ki si jih ovijamo okoli vratu. In če samo pomislim na tisti občutek, ko si z nekom domenjen za klepet ob kavi, ko se v mrazu prebijaš skozi mesto, nato pa vstopiš v topel kafič, obesiš plašč, odmotolaš šal, slečeš rokavice, nato pa naročiš šalco čaja in medtem ko le-tega piješ, se sneg, ki se je nabral na podplatih, odtali in na tleh nastane srednje velika lužica. Ja, v lokale rada vstopam pozimi, zelo.
Jesen je tudi fajn čas za zaljubit se. Kakšen bedak je moral biti tisti, ki se je spomnil, da se je treba zaljubit maja! In potem ljudje mislijo, da se je treba zaljubit ravno maja. Mečkajo se na tistih klopcah, ne vedoč, da bi bilo enako početje, le da prestavljeno v drug letni čas, lahko veliko bolj romantično. Zaljubit se je treba jeseni - ko je hladno, ko pada smrdljiv novemberski dež, ko ima človek občutek, da je noč od jutra do večera in ne obratno. Če se zaljubiš jeseni, je jesen manj dolgočasna, pečen kostanj bolj sladak, zima pa manj mrzla in krajša.
No ja, kakorkoli že, v omari imam tople rokavice. Kostanja pa itak pojem bolj malo, tako da mi je konec koncev čisto vseeno ali je le-ta sladak ali pač ne...

13 komentarjev:

matilda pravi ...

Hmmm, zima. Zima in sneg. Zima in vonj po zimi. Zima in mraz. Mah, moram reči, da ne morem začutit tisti nostalgije o kateri mi marsikdo pripoveduje, ko govori o zimi. Pri nas na morju zima pomeni burjo ali dež ali (zadnje desetletje) meglo. Sneg ni moje naravno okolje, burja premrazi do kosti in še noter, dež je moker. No, megla bi mi še lahko bila navdih, ampak za zelo kratek čas (in še to samo v benetkah). Sonce in toplota sta moja energija. Zame bi se zima lahko začela in končala decembra. Praznično vzdušje, cimetovi medenjaki, zavijanje daril, lampijoni na Zvezdi. Fertik, gremo v junij. Rada imam tople zime, kjer je šal modni dodatek in balerinke najtežja obutev. Prkiš nisem jaz za Kontinent. Prvega novembra bi se odselila na južna morja in se vrnila za prvomajski piknik.

matilda pravi ...

kaj pa je tisto prozorno in veri fensi levo od tvoijj šapic? Aaaa???

ana pravi ...

Tudi mene prešine kdaj taka želja, da zunaj vse zasneži in kako ''kouzi'' je res občutek, ko se olupiš vseh toplih reči v toplem lokalu. To me prime ko se res shladi, ker če je že tak mraz, pa naj bo še sneg. Lepše je če sneži, kot če dežuje.

Všeč so mi tvoje nogavičke. In tista prozornina tudi :)

Matilda, ko nas v Ljubljani zasnži ti javimo in gremo na čaj :) Pripravi šal, rokavice in kapo!

Emeta pravi ...

Hm, mešani občutki. Ponavadi imam rada zimo. (Seveda tudi pomlad in poletje in jesen.)Nimam pa rada, ko namesto belih krpic padajo mrzle kapljice. Rada imam belo odejo, ki škriplje pod nogami. Najraje pa imam čaj, ko se vrnem z norenja po snegu. Domač zeliščni čaj, poleg pa rebrco čokolade. In vonj po toploti. Če je kurjeno z drvi, toliko bolje. Evo, različni smo si. Še dobro, a ne?

matilda pravi ...

Hmmm, ponavadi sem v prestolnici pozimi kar pogosto in vedni imam ISTI problem. Kaj obuti. V prestolnici obstaja zadeva, ki se ji reče plundra. Škornjev ne nosim (ker so prevroči), gojzerjev nimajo v barvah mojih svilenih pašmin, kaj še ostane??? Aja, lansko leto sem ob enem takem ljubljanskem obisku do obisti premočila moje fensišmensi viola supergice in si kupila balerinke z debelim podplatom in odkorakala z njimi direktno iz trgovine. Drugi problem snea je a se nosi dežnik ali je dovolj baretka, anmpak pol si spet moker. Nehhh, difinitivno nisem snow girl. Seveda pa gremo na čaj in kolačke.

Vanja pravi ...

Matilda, meni je pa tisti januar, ki pride po decembru kar fin - je enedn najmirnejših mesecev, pa še hitro mine. februar zna biti lep, ker takrat zapade ta prav sneg, potem je pa res fajn, če se po 15. februarju vse skupaj konča... Tisto prozorno je šapca od luči, hehe. :)
Ana, nogavičke so iz Noa Noe, ampak jih žal nimajo več, bi imela še kakšne v enakem vzorcu in drugih barvnih odtenkih, pa sem bila prepozna. :(
Emeta, sliši se super, le da bi jaz rebrce čokolade zamenjala s "tablica" :)
Matilda, čakaj, bom posebej zate objavila svoj petkov nakup - da vidiš kaj bi pogojno lahko obula za plundro - seveda bi morala kupiti malo večjo cifro in noter obuti debele volnene štumfe. nakup leta, ti rečem! :))

adj. pravi ...

jesen je fajn. mislim, krasno je, da imamo še kaj od letnih časov. sploh ti prehodni so v redu, ti, ki trajajo teden ali dva. med poznim poletjem in jesenjo pa tko... jaz sem oktobrski človek in zato malo pristranski glede jeseni, ki je res fajn.

ninalena pravi ...

ob temle branju sem verjetno prvič v življenju za hip pomsilila, da je zima kul. tisti filing, ko prides iz mrzlega v topolo. ekstra kul.(minus zarosene očale, ki te za par sekund naredijo ekstra geeka, še posebej, če si slep kot kura in ne vidiš, da ti nekdo maha čez pol kafiča, da o vstopanju v trolo sploh ne govorim.. pa še nina simone je tako lepo zraven šla. ;)

Vale pravi ...

Vse moje ključne življenjske prelomnice so se dogodil na jesen:
- študij sem obakrat zaključila jeseni;
- prvo službo sem dobila jeseni;
- drugo in tretjo službo sem dobila jeseni;
- stanovanje sem kupila jeseni;
- svojega življenjskega sopotnika sem "dobila" jeseni;

In tudi na dopust hodim jeseni.
Jesen je na sploh moj najljubši letni čas, čeprav so se mi tudi najbolj žalostne življenjske prelomnice dogodile jeseni.

Rada imam jesen.

spela pravi ...

zima je nepreklicno moj najljubši letni čas. pa ni povezano s tem, da sem rojena pozimi in tudi zgoraj omenjeni sopotnik je prisedel pozimi. ni ga lepšega, kot sprehod po snegu, kadar sneži, preprosto ne morem bit slabe volje! in jutranji tek po škripajočem snegu, brez vseh tistih sezonskih tekačev, ko je treba res visoko kolena vzdigovat, mmmm! jesen je takoj za zimo, ker ni nadležnih alergij. poleti pa mi je itak prevroče. pa saj že veš, da bi rada živela nekje na severu..

Vanja pravi ...

Hecno, se mi zdi, da bom ob branju komentarjev počasi še ugotovila, da sta mi jesen in zima pravzaprav čisto simpatična letna časa!
Nina, ko sem izbrala Nino niti nisem pomislila da bi morala iti zraven, potem pa, ko sem šla še enkrat skozi napisano (to namreč ponavadi večkrat storim) in zraven poslušala Nino, ugotovila da zelo paše zraven. Good bait mi je bila od nekdaj taka, za po parku hodit med drevesi - hodit naravnost, ne ozirajoč se na levo in desno. :)
Vale, meni so se pa najbolj žalostne reči vedno zgodile konec aprila/začetek maja. Zaljubila sem se pa nazadnje jeseni. Na prvonovembrske počitnice. Ni čudno, da ni zdržalo! :)) Ampak blo je pa fajn. Takrat. :)
Špela, nisem vedela da si zimska?! Sever pa tudi mene privlači. Čeprav ne vem koliko časa bi zdržala v tistem vremenu vseeno.

matilda pravi ...

Nina paše tudi na terasi na skalnatem Santoriniju, ob sončnem zahodu ali vzhodu;-D

martin pravi ...

Ne volim januar ni bele zimske vragove.
U svakom snegu vidim iste tragove,
tragove malih stopa, broj trideset i ko zna,
kako polako odlaze.