Sedim in premišljujem koliko časa porabim samo zato, da si recimo organiziram vsakdanje življenje in ugotavljam, da je tega časa pravzaprav blazno veliko. Z mano mora biti nekaj zelo narobe. Morda sem prepočasna, morda preveč perfekcionistična, najslabša bi bila kombinacija obojega, morda pa celo nič od tega, mogoče je dandanes pač tako.
Pustimo ob strani dejstvo, da se je današnje jutro začelo ob dveh, ko sem padla v posteljo. Dan se je uradno začel ob pol šestih, ko sem se iz taiste postelje skobacala na noge.
Ob sedmih prispem v Ljubljano, stopim v stanovanje, odložim prinešeno, se preoblečem, prinešeno razložim iz vreč, lepo vse na svoje mesto. Pristavim vodo, v skodelico postavim cedilce z odmerjeno jutranjo dozo zelenega, medtem grem v kopalnico, na obraz si narišem obraz, pridem nazaj, spijem čaj in preberem POL članka v reviji. Se oblečem in grem. Se ustavim v trgovini, kjer kupim malico. Predolgo stojim za blagajno. Kot ponavadi v TEJ trgovini, kjer se vedno nekaj zatakne. Pet čez deveto končno stopim v pisarno, mislila sem namreč, da mi bo uspelo prej. Odložim garderobo, odprem okno, priključim laptop (čas porabljen za to spet ni tako zelo zanemarljiv), skuham kavo in se končno usedem za računalnik. Pogledam na uro. Ura je skoraj dvajset čez devet. Moja malenkost je vstala ob pol šestih!! Aaa, od takrat je minilo že četrt dneva, pa nisem naredila drugega kot prilezla do delovne mize?!
No ja, takole jamra kako ji gre čas neznanokam, medtem pa, namesto da bi delala, v službenem času piše na blog. Nak, ni čisto tako! Moj delovnik se začne ob pol enajstih, torej lahko še eno uro sedim in mirno gledam v zrak. Saj če tako pomislim, imam pa časa še preveč!
Pustimo ob strani dejstvo, da se je današnje jutro začelo ob dveh, ko sem padla v posteljo. Dan se je uradno začel ob pol šestih, ko sem se iz taiste postelje skobacala na noge.
Ob sedmih prispem v Ljubljano, stopim v stanovanje, odložim prinešeno, se preoblečem, prinešeno razložim iz vreč, lepo vse na svoje mesto. Pristavim vodo, v skodelico postavim cedilce z odmerjeno jutranjo dozo zelenega, medtem grem v kopalnico, na obraz si narišem obraz, pridem nazaj, spijem čaj in preberem POL članka v reviji. Se oblečem in grem. Se ustavim v trgovini, kjer kupim malico. Predolgo stojim za blagajno. Kot ponavadi v TEJ trgovini, kjer se vedno nekaj zatakne. Pet čez deveto končno stopim v pisarno, mislila sem namreč, da mi bo uspelo prej. Odložim garderobo, odprem okno, priključim laptop (čas porabljen za to spet ni tako zelo zanemarljiv), skuham kavo in se končno usedem za računalnik. Pogledam na uro. Ura je skoraj dvajset čez devet. Moja malenkost je vstala ob pol šestih!! Aaa, od takrat je minilo že četrt dneva, pa nisem naredila drugega kot prilezla do delovne mize?!
No ja, takole jamra kako ji gre čas neznanokam, medtem pa, namesto da bi delala, v službenem času piše na blog. Nak, ni čisto tako! Moj delovnik se začne ob pol enajstih, torej lahko še eno uro sedim in mirno gledam v zrak. Saj če tako pomislim, imam pa časa še preveč!
5 komentarjev:
se mi zdi, da zjutraj, ko je človek še ves zalepljen, čas teče drugače. vsakič hvatam minute za v službo, pa če vstanem 3 ure prej :)
Spat pojdi našminkana ali morda razmisli o permanentnem mejkapu, čaj si skuhaj v naprej za ves teden in ga le pogrej, vreli postani čaj pij na poti v službo, nehodi v trgovino ampak naročaj preko neta v sl. času...in iema boš več časa, da večkrat pišeš na blog:-D
Ko jaz spim 4 ure, v celem dnevu ne naredim toliko, kot si ti opravila tole jutro :) Kaj je potem narobe šele z mano? :)
ja, jutra znajo biti taka, mene je včasih tudi groza, koliko časa porabim za nič, pravzaprav. res, da so ponedeljkova precej naporna, zato sem 'easy on myself'. :)
Salvia, imam podobne probleme. Ponavadi je tako, da imaš vse do minutke natančno splanirano, potem se pa zatakne zadrga na jakni, zavozla vezalka ali kaj podobnega in naslednjo minuto že tečeš...
Matilda, najbolje infuzija z glukozo,bidon na hrbet, non-stop priklop na internet, pa kotalke na noge. Sanjsko! Če je pa še permanentni make-up zraven, je pa že popolno! What more can you wish for?! :D
N., saj sploh nisem nič opravila. Ha, pa sem ti vzbudila slabo vest! :)
Lili, izi sem bila danes zjutraj, pa vidiš kam to pripelje... :)
Objavite komentar