Smejem se na vsa usta!

Sem šla po dolgem času spet na obisk k moji zobozdravnici. Malo presrana sicer - zaradi šestice desno spodaj, ki me že nekaj let na vsake toliko časa spomni nase, pa se ta zoprni zob zadnje čase spet nekaj oglaša.
Moram povedati, da se mi moji zobje ne zdijo nič kaj posebno lepi. Enka levo zgoraj je od padca s kolesom pri rosnih sedmih letih počena podolgem in počez, nanjo skorajda ne grizem, ker jo čuvam pred usodo, ki se imenuje preobleka. Nesrečni enki je za povrh vsega pred sedmimi leti odmrl živec, baje da bi po vseh zakonitostih narave zobček moral biti siv, je pa zgolj rahlo rumenkast. No, še vseeno bolje rumen kot pa siv. Tudi ostali zobje niso nič kaj lepo beli, saj jih vsako jutro pridno zalivam s črnim čajem, tekom dneva pa nato še z zelenim.
No, ampak gospa M. se vedno znova navdušuje nad njimi, češ kako lepi da so. Jasno da so, v primerjavi z EMŠO-jem zob klientele v čakalnici, moji zobje najbrž res prava perla, a meni se pač ne zdijo.
Danes sem bila na vrsti zadnja in zobozdravnica se je, glede na to, da sem imela za zaplombirat zgolj neko miceno luknjico in da sva imeli celo uro časa, odločila, da bomo tokrat izvajali lepotne popravke. In to na notranji strani prednjih zob, v katere so mi pred davnimi leti šolski zobarji (danes sem slišala da povsem po nepotrebnem) vlili amalgam. Šestica se ji ni zdela omembe vredna. "Lepa je, jo bomo dali slikat."
"N, poglejte kaj so ji naredili. Takole je to delala ga. Milek." (Mhm, mhm, prikimavam s polnimi usti tamponov, začudena, od kje neki ve, da so te pikice produkt gospe Milekove). Zanimivo se mi zdi, da je gospa šele po petnajstih letih, odkar zahajam k njej, zagnala tak vik in krik zaradi treh amalgamskih pikic na notranjosti mojih prednjih zob, za katere sem prepričana, da jih razen nje ni še nikoli nihče opazil.
N, a veste da ima še Madonna enega od zob zaplombiranega z amalgamsko zalivko" se čudi gospa M." Si morete misliti?! Zadnjič sem gledala njen koncert in videla, da ima na štirici (ali pa na ne vem katerem zobu je rekla) še vedno amalgam!"
"Bomo kar zamenjali, bo bolj lepo! A ti jih zamenjam?" me vpraša. Ne vem kaj mi je bilo, ampak v tistem momentu se mi je zdelo sila imenitno, da bi imela večino zob (tudi tam, kjer se to ne vidi) belih, valjda sem pokimala in se naslednjo minuto, medtem ko je gospa vrtala, spraševala, kaj mi je tega treba, saj manj ko se vrta v zob, boljše je. No ampak včasih se človek preveč hipno odloči in potem pač je kar je.
Medtem ko se osnova na zobčkih suši, poslušam zgodbo o tem, kako je neki gospod imel v ustih zelo veliko gnoja in kako je ta gnoj špricnil in potem odtekal v potokih, kako ona ne more pozabiti tega gnoja in kako res ne more verjeti, da dotičnega gospoda huronski ognojek ni nič bolel. Pa o tem, da ko gre človek v Ameriko, s seboj ne sme vzeti več kot troje spodnjih hlač, ker so tam oblačila tako zelo poceni, da se splača vse kupiti tam.
"N, ko boste šla v Ameriko, s seboj ne vzemite več kot treh spodnjih hlač, vse boste po smešni ceni lahko kupila tam!" zobozdravnica zapoveduje svoji asistentki.
"Pa saj ne bom šla v Ameriko!" se brani N.
"Zakaj pa ne?! Seveda boste šla! Tudi jaz sem rekla da ne bom šla, pa sem šla."
"Ne, mene v Ameriko ne vleče" trmasto ponavlja zobna asistentka, kateri je (po njenih besedah) v nedeljo pred farno cerkvijo veter privzdignil krilo, tako da si ga je morala potem "zabasati med noge".

Po petinštiridesetih minutah zevanja s težavo uspem izpeljati vajo "ugrizni v papirček". Štirih mini plombic mi sploh ni zaračunala. Še vedno ne vem ali to morda spada v paket zdravstvenega zavarovanja, ali pa je bila gospa tako dobre volje, da se je odločila brezplačno opraviti dobro delo. Itak pa nisem nič prihranila, ker bo šel ves denar namenjen za zobe jutri v žep moje šivilje.
Ampak od danes naprej se spet lahko smejim na vsa usta! And now excuse me, grem pred ogledalo vadit smeh, pri katerem bom vrgla glavo vznak - nek se vidi razkoš!

P.S. Upam da si ne izpahnem vratu.