Ambala, Anolopka in Ntica so me določili da natrosim sedem dejstev:
1. Perfekcionistka - v vsem kar me zanima. Včasih preveč površna pri ostalih stvareh. Zaradi perfekcionizma svojih izdelkov velikokrat ne cenim najbolj. Ker vedno vem, kje je določena stvar šibka in kaj bi bilo lahko še boljše.
1. Perfekcionistka - v vsem kar me zanima. Včasih preveč površna pri ostalih stvareh. Zaradi perfekcionizma svojih izdelkov velikokrat ne cenim najbolj. Ker vedno vem, kje je določena stvar šibka in kaj bi bilo lahko še boljše.
2. Moti me, če kakšna stvar ne stoji kot bi morala, napr. če miza ni poravnana vzporedno s stoli, če je slika na steni malček postrani, če je oblačilo zašito s krivo štepo, če levi in desni čevelj nista do potankosti enaka. Če je na belem porcelanastem lončku micena črna pikica, jo bom zagotovo precej opazila.
3. Ljubim improviziranje - vedno in povsod. Kadar naletim na situacijo ko je treba nekaj zimprovizirat, se tega vedno silno razveselim.
3. Ljubim improviziranje - vedno in povsod. Kadar naletim na situacijo ko je treba nekaj zimprovizirat, se tega vedno silno razveselim.
4. V kino grem največkrat sama in pri tem zelo uživam.
5. Nepripadna kakršnikoli verski instituciji. Blejanje me ni nikoli osrečevalo. Tudi na splošno ne želim pripadati nobenim združenjem, društvom ali čemurkoli.
5. Nepripadna kakršnikoli verski instituciji. Blejanje me ni nikoli osrečevalo. Tudi na splošno ne želim pripadati nobenim združenjem, društvom ali čemurkoli.
6. Direktna. Vedno povem kar si mislim, včasih tudi takrat, kadar bi bilo nemara bolje da bi se ugriznila v jezik.
7. Ne maram športa. Nikakor. Če se še tako prisilim... ne gre. Moj največji športni dosežek je tri mesece teka. Sem se sicer čisto dobro počutila, mi pa ni nikoli prišlo v kri in vsako jutro sem se morala prisiliti da sem odtekla tistih 6km.
Koga bi določila za nadaljevanje verige?! Ne vem. Preden sem se sama spravila k pisanju ste jo vsi ostali že objavili.
Koga bi določila za nadaljevanje verige?! Ne vem. Preden sem se sama spravila k pisanju ste jo vsi ostali že objavili.
9 komentarjev:
Hm, znane lastnosti ... ;)
P.s.: Nismo že vsi objavili 7 stvari. ;)
Določam tistih 7, kateri še niso objavili svojih 7! ;-)
Joj, veliko bi imel za povedat na temo perfekcionizem. V kino sploh še nisem šel sam... pomoje mam pred tem kar fobijo... neumno, vem. Tudi jaz ljubim improvizacijo!! In tudi meni grejo na živce postrani stvari...
:) hvala, ker si objavila!
Eh ni za kaj, veš da sem morala ;-). Še eden, ki mu gredo na živce postrani stvari - takih ljudi je dandanes malo, a ne?!
Kako naj človek vzljubi tek, če začne s 6 km???
Trije kilometrčki so čisto dovolj za zdravje, nekaj kapljic znoja - in užitek. Tako se zlahka "navlečeš".
Tudi sama sem pripadala rasi sovražnikov teka. Resda sem se v otroštvu ukvarjala s športom, ampak tek sem vedno iskreno sovražila.
Zdaj tečeva trinajst let, redno, v vseh letnih časih in ob vsakem vremenu. To je bolj džoging kot kaj drugega, vsak resen tekač bi se nama režal, ampak me klinc briga, ker uživam, da bolj ne bi mogla. Kilometraže pa tudi nisva šla kaj prida večat - le zakaj?
Axa super - da ti pride v kri namreč. Misliš da je 6 za začetek preveč?! Meni se ni zdelo. Je bilo toliko, da sem se ravno "ulaufala". Trenutno je moja edina rekreacija peš hoja. Vsak dan 2x20 minut (od doma do postaje) ter 2x30 minut (od postaje do službe). Nalašč ne vzamem trole, ker imam tako vsaj zagotovljeno rekreacijo in kar je najvažnejše: naravno gibanje.
Telesno gledano 6 km seveda ni preveč, ampak če nisi "naravna" tekačica, je morda preveč, da bi v tem tudi uživala. Eno so zmogljivosti telesa, drugo je užitek. Če nisi naravno "naštelana" na tek, najbrž ne boš nikoli uživala v dolgih progah. Jaz še po vseh teh letih ne, pa jih telesno zmorem brez težav. Kar je več kot 5 km, me najprej dolgočasi, potem pa naravnost iritira. Svojo progico od 3 do 4 km pa naravnost obožujem. ;-)
Pzp. sploh nikoli ne bi tekla, če mi to ne bi vzelo najmanj časa. Plavanje je v mojem primeru preveč "time consuming", fitnesi & aerobike se mi pa malo gabijo zaradi okolja in preveč ljudi.
Lepo je teči v gozdu ali vsaj "spodobnem" okolju. Meni je fino ravno to, da sem v gmajni. Po naselju? Ne, hvala.
No, toliko hoje, kot omenjaš, je pa tudi nekaj ...
Danes sva se s sodelavcem pogovarjala o teku - on je namreč podoben primer kot jaz, le da je tek prakticiral dve leti. Pravi, da mu ni nikoli prišel v kri ter da se je vedno z muko spravil od doma in komaj čakal da pride nazaj. Ugotovila sva, da imava skupnega tudi to, da sva po teku oba pridobila volčjo lahkoto, ter da naju je vleklo v horizontalo. Pravijo da ti da tek fuuul energije. Hm, večkrat se mi je zgodilo da sem se po jutranjem prihodu z jogginga zavalila nazaj v posteljo in sladko zasmrčala. Očitno z menoj ni vse v redu...
Nič ni narobe s tabo - samo tek morda ni "tvoj" šport.
Najbolje se je ukvarjati s športom, ki ti je najbolj pri srcu. Če misliš, da v teku nikoli ne bi našla užitka, pač pozabi na tek in hodi do nezavesti (ali počni karkoli ti že bolj paše), pa bo. ;-)
Objavite komentar