Ritual: obdarovanja

Obdarovanja so mi bila včasih všeč in sem se jih vedno veselila. Potem pa mi kar naenkrat niso bila več tako zelo všeč. Mislim da so mi nehala biti všeč enkrat takrat, ko se je moja (zajebana) osebnost nekako dokončno (če sploh je kdaj dokončno?!) izoblikovala.

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste s »hvala« in kislim nasmeškom na obrazu sprejeli neko darilo in ga kasneje postavili v najtemnejši kot omare ali pa, kar je še huje, celo na kakšno dokaj vidno mesto v svojem domovanju in se ga nato pri »mesečnemu« brisanju prahu ogibali?! Meni se to še ni zgodilo. Mislim ja, zgodil se mi je kisel nasmešek in »hvala« (in to večkrat), ne pa tudi nadaljevanje zgodbe, ker neposrečeno izbrana darila že kar nekaj časa selektivno in brez kančka slabe vesti razdam - seveda ne kot darilo - naprej. Mogoče ni prav, niti ni vljudno, morda je celo nesramno, a tako je. Zakaj bi kopičila stvari, ki mi niso všeč in me ovirajo?! D pravi, da sem, kar se daril tiče, »delikatna oseba«. Meni je to kompliment. Ja, priznam: zoprna sem. Včasih se mi celo zgodi, da me kakšno res neposrečeno darilo malodane užali, saj si mislim: "Ali me ta oseba res tako zelo slabo pozna?!"

Pri nas doma se nikoli nismo kaj prida obdarovali, tako da ne gojim navade, da bi pred prazniki kot podivjan pes tekala po trgovinah in po vsej sili iskala stvari, katerih nihče ne potrebuje… Vsako leto me je obdaroval Miklavž, Božiča nismo praznovali, za novo leto me je obdaroval sindikalni Dedek mraz, za rojstni dan pa je roditeljica vedno spekla torto. That's it.. Sicer pa darila niso najpomembnejša. Svojo naklonjenost določeni osebi lahko pokažemo tudi na drug način.

Načeloma naj ne bi obdarovali s stvarjo, ki je všeč nam, temveč s stvarjo, ki je po okusu obdarovanca. Kljub temu, da se sama, kadar podarjam darilo, tega načela ponavadi držim, pa to še ne pomeni, da bom nekomu, ki so mu všeč vrtni palčki kupila palčka. Naloga izbrati pravo darilo, se mi zdi vedno težja. Ker smo vedno bolj zahtevni, trendi in z njimi vred okusi se kaj hitro spreminjajo, na trgu je ogromno stvari... Tako da se rado zgodi, da usekaš mimo - tudi če osebo dobro poznaš.

Vedno se trudim podariti darilo ki:
-nima prevelike denarne vrednosti. Če podariš darilo z veliko denarno vrednost, s tem obdarovanca nehote postaviš v položaj, da mora tudi on tebi kupiti darilo z ekvivalentno denarno vrednostjo, kar zna biti še posebej obremenjujoče, če gre za darilo ki "udari mimo"…
- je uporabno. Bolje podariti kolekcijo čajev in kakšno posebno čokolado, kot pa predmet "za na polico", ki je namenjen zgolj lovljenju prahu
- po možnosti je zadeva unikatne izdelave (kadar/če je v domači ustvarjalni delavnici čas in predvsem volja)
Največkrat so to kakšni T-shirti z unikatnim sitotiskom, blazine različnih oblik - polnjene s pirinimi luščinami, unikatna uporabna keramika (ne iz domače delavnice), kakšen akvarelček ali pa kar kaj spečem in podarim s posodo vred.

Dialog, ki me je pravzaprav napeljal k temu postu: včeraj sediva z bratovo prijateljico v njeni mini laboratorijski kuhinji in se nalivava z blagim zelenim čajem, ki ga B nataka iz krasnega črnega litoželeznega čajnika (ki ne spodceja!):
"Zelo lep čajnik imaš." rečem.
"Ja, tudi meni je zelo všeč. T mi ga je podaril za rojstni dan. Je rekel, da ga je zelo dolgo časa izbiral. Kar stal je tam v čajnici, premišljeval in premišljeval… Najprej je hotel kupiti kakšnega bolj moderne oblike, potem pa se je odločil za tegale tradicionalnega…"
"Mhm, pa ravno prav da je črn, ker tako fino paše v tole miniaturno belo kuhinjo." rečem.
"O ja, to pa res. Joj, si predstavljaš da bi bil rdeč! Bogobvaruj. Ali pa da bi bil zelen! To bi bilo šele grozno!" Nato se globoko zamisli: "Ja, res dobro da je črn!"

Hm, ne samo da je pomembno kateri predmet izberemo, pomembna je tudi barva tega predmeta… No, pol se pa pejd!

PS: Prilagam slikco enega izmed mojih predmetov poželenja. No, če boste slučajno kdaj v dilemi, kaj mi kupiti – s tem počivalnikom pri meni res ne morete zgrešiti… Saj ni nujno da je tapeciran s kravjo kožo (čeprav mi je tale najbolj všeč - upam da me ne bodo napadli kakšni Jadrankini privrženci), lahko je tudi čisto navadno črno usnje (ti so malce cenejši). Pravijo da ni posebno udoben, ker je narejen za ljudi manjše rasti. No, mojih 1,65 cm se po njem krasno razporedi. Sem skromna, ne?!

Slikca: sposojena