Pri Polonistri sem našla zanimiv zapis, ki me je kljub bizarnosti pošteno nasmejal. Ob branju sem se spomnila na svojo (bognedaj da bi jih bilo več) izkušnjo z ustanovo, ki se ji reče Poliklinika. Že sama beseda Poliklinika je grozna, ampak tista stavba je še stokrat grozljivejša od imena, katerega nosi...
Od svojih prednikov po fotrovi strani sem podedovala občutljive uheljčke – baje imam zavit in izredno ozek sluhovod, zato sem imela svoje čase vsako zimo ponavljajoča se vnetja srednjega ušesa. To je bilo še takrat, ko sem mislila, da se uho ne prehladi ako nosiš kapo. Nosila sem kape/klobuke/barete in si vsako zimo v uho šopala antibiotične kapljice – vedno sem jih imela na zalogi. Nato je bilo enkrat moji zdravnici dovolj in mi je z besedami: »Mogoče bodo tam vedeli kaj več, jaz ti ne morem več pomagat« napisala napotnico za specialista.
In grem na Polikliniko. Ob vstopu v ordinacijo me je najprej presenetila njena borna oprema: tiste nizke, z zelenim ultrapasom obložene mizice, kakršne smo včasih imeli v šoli, čez mizo položena gaza, na gazi naloženi medicinski inštrumenti, okrog mize pa španska stena - BOLNIŠNICA MASH! Evo, točno tko je blo! Potem se pojavi zdravnik, ki je bil bolj kot zdravniku podoben mesarju. Velik zajeten dedec s kosmatimi rokami in globokim glasom. Tak, da bi se ga človek bal sam srečati na cesti. »No, kaj je s tabo?« me vpraša. Povem mu, da imam ponavljajoča se vnetja ušesa. Tip vrže uč v uho, nato pa me sunkovito zagrabi za čeljustni sklep, s prstom močno pritiska na kost in sprašuje: »A boli?!« Seveda ni treba dvakrat reči, da je bolelo ko hudič. Kaj nebi bolelo, če vam stokilski dedec s svojo močno roko pritiska na čeljustni sklep! Zgrožena kimam da boli. »Aha, se mi je zdelo.« reče. Konec pregleda. Kasneje na izvidu preberem: »Vnetje čeljustnega sklepa. Priporočam prepoved žvečenja!« Prepoved žvečenja?! Naj jem samo pasirano hrano ali kaj?! In to samo zato, ker me boli uho?!
Težavo z ušesi sem kasneje uspešno rešila kar sama: S kapljicami tea tree. In s tem, da ne nosim več kape. Ne boste verjeli, odkar ne nosim pokrival, nimam vnetih ušes!
Od svojih prednikov po fotrovi strani sem podedovala občutljive uheljčke – baje imam zavit in izredno ozek sluhovod, zato sem imela svoje čase vsako zimo ponavljajoča se vnetja srednjega ušesa. To je bilo še takrat, ko sem mislila, da se uho ne prehladi ako nosiš kapo. Nosila sem kape/klobuke/barete in si vsako zimo v uho šopala antibiotične kapljice – vedno sem jih imela na zalogi. Nato je bilo enkrat moji zdravnici dovolj in mi je z besedami: »Mogoče bodo tam vedeli kaj več, jaz ti ne morem več pomagat« napisala napotnico za specialista.
In grem na Polikliniko. Ob vstopu v ordinacijo me je najprej presenetila njena borna oprema: tiste nizke, z zelenim ultrapasom obložene mizice, kakršne smo včasih imeli v šoli, čez mizo položena gaza, na gazi naloženi medicinski inštrumenti, okrog mize pa španska stena - BOLNIŠNICA MASH! Evo, točno tko je blo! Potem se pojavi zdravnik, ki je bil bolj kot zdravniku podoben mesarju. Velik zajeten dedec s kosmatimi rokami in globokim glasom. Tak, da bi se ga človek bal sam srečati na cesti. »No, kaj je s tabo?« me vpraša. Povem mu, da imam ponavljajoča se vnetja ušesa. Tip vrže uč v uho, nato pa me sunkovito zagrabi za čeljustni sklep, s prstom močno pritiska na kost in sprašuje: »A boli?!« Seveda ni treba dvakrat reči, da je bolelo ko hudič. Kaj nebi bolelo, če vam stokilski dedec s svojo močno roko pritiska na čeljustni sklep! Zgrožena kimam da boli. »Aha, se mi je zdelo.« reče. Konec pregleda. Kasneje na izvidu preberem: »Vnetje čeljustnega sklepa. Priporočam prepoved žvečenja!« Prepoved žvečenja?! Naj jem samo pasirano hrano ali kaj?! In to samo zato, ker me boli uho?!
Težavo z ušesi sem kasneje uspešno rešila kar sama: S kapljicami tea tree. In s tem, da ne nosim več kape. Ne boste verjeli, odkar ne nosim pokrival, nimam vnetih ušes!
Žvečim pa še vedno! Pa ne Orbit...
12 komentarjev:
ja, poliklinika je svetska. Včasih pri dohtarju vseeno vzamem kakšno napotnico, ker se mi zdi, da mogoče bi pa vseen šla porezat tista znamenja al pa pol možganov, potem pa napotnica zastara, ker ne grem v uno ŠTALO! Na stomatološki sem mela podobne izkušnje. Bom zdaj kmal poročala še o porodnišnci. Rada mam privat dohtarje, pa nej me oberejo, dam, vse dam!
Tudi o privat dohtarjih sem slišala razne zgodbice - in to iz prve roke. Ampak če me slučajno kdaj zašuštrajo, bi raje videla, da se to zgodi na kakšni človeka vredni privat kliniki, kot pa v klavnici!
jah nč, jabuka bo treba jest, da bomo zdrav! sam da mo zdrav, pravjo vse mamce.
Ja sam res, ampak una zanikrna piškava jabuka je treba jest, ne kakšnih klonovsko normiranih.
Kadar me pošlata kakšen mimi zobobolček ali kaj podobnega, takoj začnem razmišljati o zdravju kot najpomembnejši vrednoti.
Ja, zdravje pa lbezen! :-)
Mene je nekako tako pred leti doletela diagnoza "spontana deformacija nosa" ...
So ti mogoče svetovali prepoved vohanja?
"če si zjeban, beri blog od kameleonke!" 11. božja zapoved. hvala, da me nasmejiš.
=)
Si se nemara zatipkala?! 11. blogerska zapoved :-)
Sem vesela, da kdaj tudi koga nasmejim! Sicer pa je smeh pol zdravja - rek v kontekstu tega posta...
V bistvu sem dobila en šut nekega praha v nos, pri tem sem morala izgovoriti Č O K O L A D A ... potem je malo popokalo po nosno ušesnih kanalih in problem je bil rešen ... zdaj grem pa pisat v blog celo zgodbo :-)
Me že firbec matra...
pa ti osebki dohtarski so za u kanto.
a ne mislijo resno,
ko dajejo hipokratovo zaobljubo al kuga že?
Najbrž takrat ko jo dajejo še mislijo resno, pol pa nekateri kar pozabjo nanjo... Pa sej po svoje jih tud razumeš, če pa delajo v tistih nemogočih razmerah, sam "navaden" folk pa nastrada...
Objavite komentar