Povej mi kaj ješ...

Vale je vprašala, jaz odgovarjam. Mogoče pa se bo pa tole razpotegnilo v novo blogersko verigo?!

1. Če bi morali izbirati samo med eno vrsto kuhinje (italijanska, francoska, mehiška, slovenska, …) katero bi izbrali? Italjansko. Ker je preprosta in okusna in ker vsebuje same meni najljubše sestavine.

2. Kaj je najbolj nenavadna jed, ki ste jo kdaj poskusili? Kaj pa vem, mogoče bi za koga to bili polži, meni se to vsekakor ni zdelo nenavadno. Bili so mi jako všeč. In tista česnova omakca v kateri so plavali... njam.

3. Česa ne bi nikoli v življenju poskusili? Kače, škorpjona, surove krvi, možgan.

4. Kakšno vrsto hrane najraje kuhate, pripravljate? testenine, raznorazne variacije na temo kruha , biskvitke, snacke...

5. Ko ste v restavraciji prvič, po kakšnem principu izbirate hrano, ki jo boste uživali? Vedno izberem nekaj, česar še ne poznam. Osebi, s katero sem skupaj v restavraciji namignem naj izbere kaj drugega kot jaz, da si potem lahko malo menjava in vzajemno pokušava nove okuse.

6. Koliko kuharskih knjig imate doma? Šest: Osnovna kuharija (ta mi je še vedno najljubša), Osnovna italijanska kuharija, Srečna kuhinja (ta mi ni preveč všeč) ter Krišnova kuhinja (priporočam!), Kuharstvo za vsakogar (to je v bistvu učbenik za bodoče kuharje - super recepti, noter so res VSE "osnovne jedi"), mini knjižica Muffini (od Petra Hvastje). Potem imam še ene par kuharic starejših datumov (od mami)... Zadnje čase večina receptov najdem na netu, tako da me je obsesija s kuharskimi knjigami malo minila. Je pa fino kdaj "za lahko noč" vzeti v roke kakšno kuharsko knjigo in jo brati stran za stranjo - posebno tiste uvodne strani, kjer so razloženi raznorazni čarovniški triki.

7. Kateri hrani/živilu bi se težko odrekli? Testeninam (moki)

8. Ali vedno pijete zraven hrane tudi primerno vino? Občasno

9. Kaj je za vas največji kulinarični greh? VEGETA, VEGETA IN ŠE ENKRAT VEGETA!!

Dodajam še eno vprašanje:

10. Najboljša kulinarična izkušnja? Vegetasia na Dunaju, kamor sva z A, utrujeni od bluzenja po mestu, zavili nekega marčevskega dne. Na vhodu je stala prijazna taivanka in čebljala: "8 euros - all you can eat, 8 euros - all you can eat." Tisti "all you can eat" sva vzeli zelo resno in notri ostali debeli dve uri. A se je na koncu sicer nekaj pritoževala, ker nama je iz velike samopostrežne mize nekdo pred nosom odnesel neko čudno roza pudingovo torto, mene to niti ni preveč motilo, ker moj želodec tiste pudingove torte itak nebi več zmogel. Sem morala kar malo paziti, da se nisem nagnila naprej, saj bi utegnil "all you can eat" pasti ven...

Kar se tiče naročanja hrane v lokalih: Nikoli recimo nebi naročila nečesa takega, kar lahko pripravim doma: špageti ali testenine, riž, zrezek v smetanovi omaki... In vsako od jedi mi je zanimivo jesti v lokalu do trenutka, ko nekje izvoham recept in taisto hrano pripravim doma. To je potem passe - tega v lokalu praviloma ne naročim nikoli več. Ravno zaradi tega se mi zdi zanimivo it jest ven - da ješ stvari, ki jih doma še nisi/ali pa mogoče nikoli ne boš pripravil ali pa jedi, ki zahtevajo za pripravo preveč časa. Sicer pa sem mnenja, da se najbolje je doma.

P.S. Moja slikca cimetovih rolc je iz Kulinarične Slovenije.