"Greva na kafé?" No, to se samo tako reče. Iti na kavo. To ponavadi ne pomeni, da boš tam, kamor si z nekom namenjen, res pil kavo. Predvsem zadnje čase se mi zdi, da ljudje povečini ne pijejo veliko kave. Bolj čajčke ali pa kakšno belo kavo. Čez dan. Ko pa te nekdo »na kavo« povabi zvečer, takrat veš, da boš pil ali dva deci refoška ali pa pivo. Kakšna kava neki!Na misel mi je prišel stavek iz knjige (ne vem točno katere, mogoče iz "Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali", ampak ne me držat za besedo) Slavenke Drakulić: "Kave ne moreš piti sama." Res je, kava je družabno opravilo. Ne vem zakaj, ampak kadar sem sama, me nikoli ne prime, da bi si skuhala kavo. Ponavadi jo pijem v dvoje. Itak ne sodim v tisto sorto ljudi, ki zjutraj ko vstanejo nujno potrebujejo skodelico kave. Nekje sem prebrala, da baje bolj kot kava zbudi jabolko, ki ga poješ na tešče. Ne vem ali je temu res tako, ker še nisem probala. Na tešče ponavadi spijem domač jabolčni kis zmešan z vodo. Pol ure po tem pa skodelico zelenega čaja.
V kafičarske rituale me je na faksu uvedla M. M prihaja iz Bosne in kafe kuha na prav poseben način. Preden ga skuha, ga prepraži. Tako dobro kavo kot pripravi ona, skuha le še moja babi (Čeprav je ona ne prepraži. Pusti, da kava "trikrat pride gor" in jo vsakič posebej premeša). No in M je ponavadi po predavanjih rekla: "Te povabim na kavo?! Jaz častim." Meni je bilo to povabilo z njene strani vedno neke vrste poklon. Kot študentka begunka z majhnimi prihodki je vedno vztrajala da ona plača. "Ne, bom jaz, saj sem jaz povabila!" Sedeli sva v majhnem kičastem zanikrnem zakajenem pajzlu za našim faksom, premlevali razno in uživali v kavi s smetano (zanimivo, drugače nikoli ampak res nikoli ne pijem kave s smetano). Večkrat se spomnim, kako se je na tej kafičarskih ritualih vedno "usajala", ker zraven kave niso prinesli vode. "Res ne vem, zakaj jim je treba vedno naročiti tudi vodo. Pri nas v Sarajevu ti vodo prinesejo sami od sebe. Ker po pitju kave dehidriraš. To bi pa natakarji že morali vedeti!"
Zadnje čase kave ne pijem prav pogosto. Svojih gostov ponavadi sploh ne sprašujem več ali bodo pili kavo ali čaj, ker jih je večina čajčkarjev. Se ljudje delimo na čajčkarje in kofetkarje? Jaz sem oboje. V lokalih sem včasih obvezno naročala kavo z mlekom. Počakala sem, da se je skoraj shladila in jo nato na dušek izpila. Zdaj naročam brezkofeinski espresso z obveznim kozarcem vode. Pijem ga počasi, po majhnih požirkih, grenekega.
V socializmu si, kadar si šel v goste, gostitelju obvezno prinesel 10 dag kave. Tiste, v roza vrečki (vrečka ima še danes enak dizajn), ki je veljala za najboljšo (zakaj že?! meni se je vedno zdelo da je kisla). In skodelice za kavo so bile včasih drugačne. Take miniaturne, da si komaj držal za tisti ročaj. Babi pravi, da so bile majhne zato, ker je kava takrat veljala za prestiž?! Mogoče res. Danes pijemo kavo iz bolj "konkretnih" skodelic. Izjema je le kava v lokalih. Eh, tam so itak škrtulasti. V filmu Coffe and cigarettes lahko vidite, kako v Ameriki strežejo kavo. Imajo jo v steklenih vrčih in jo potem gostom kar sproti dolivajo. Ampak tista njihova kava izgleda bolj vodena kot ne. Sicer imajo pa ti Američani itak vedno ene svoje fore...
Hm, kje sem pila najboljšo kavo ever?! Na zanikrni italijanski pumpi. Za en ojro. Illy kafe. Ampak ni bil tak kot (S)Illy, ki ga naročite pri nas. Mmmm, tak kremast je bil… za vseh deset prstov obliznit!! Najslabša kava ever?! Če se hočete nasrat s slabo kavo, se odpravite v Kavarno Veronika v Kamnik. Povem vam, slabše kave še niste pili. Kot da bi nekdo vodo trikrat poslal čez en in isti kavni filter! Saj najbrž jo…
Pravzaprav sem hotela napisat post na čisto drugo temo. No, posredno naj bi govoril tudi o kofetu, vendar naj bi v njem precej bolj bistveno vlogo imela lokacija. Pa drugič eno na to temo…
Kaj pa vi? Pijete kavo? Kakšna vam je najljubša? Na kakšen način jo pripravite?
14 komentarjev:
po tako zajetnem postu je treba spit šalco kofeta in zajetno pokomentirat ...
jaz sodim med čajčkarje in kofetkarje. pravi čaj nima name nobenega učinka, mi je pa dober in je pri nas doma vedno kuhan, tako da samo dodam mleko in ga nekomu spijem. kavo pa nujno rabim. sicer po zajtrku, kakšne 2 uri potem, ko se zbudim, ampak brez kave sem čist omotična. pred kratkim sem bla fajn bolna in 14 dni nisem mogla pit kave, pa sem se odločla, da je sploh nikol več ne bom, ker je to razvada in je itak ne rabim. ampak oh, kako sem se zmotila =) zdej sm si jo skuhala, po kosilu, in jo bom spila SAMA ob računalniku. pripravim jo tako, da medtem, ko segrevam vodo, pomijem posodo, ko voda zavre, vržem notri 2 žlički kofeta, pomešam, prevrem in nalijem v gromozanski lonček za čaj. dodam veliko mleka in voila!
nato preverim mail, myspace in blog ter pišem take dolgovezne commente ... =)
Se mi je kar zdelo, da bo tale post marsikoga pripravil do tega, da si bo po prebranem skuhal šalco kofeta!
Moja šalca je žal že prazna, še ene se mi pa preprosto ne da skuhat. V bistvu je celo tako, da kavo običajno kuha kar moj dragi. On je mahnjen na tiste, hm, kako bi temu rekla, na tiste, na videz spet socialistične, kafetjerce, kjer vodo naliješ v spodnji del, potem v drug del daš kavo in čez vse skupaj naviješ tretji del, kjer kava na koncu tudi pristane. Prednost te variante je, da nima nobene usedline (po domače zoca), običajno pa gre za Illy - jevo z rdečim spodnjim robom.
Ko sem si kavo kuhala še sama pa sem v vodo najprej dodala sladkor, počakala da zavre, dodala nekaj žlic (nikoli nisem znala skuhat kave z malimi žličkami) kave in vse skupaj 3x zavrela. Ja, podobno kot tvoja babi.
Prilagodila sem se predvsem zato, ker mi kava ne predstavlja zares pomemnega dela življenja, kar pa še ne pomeni, da je nimam rada.
Zares pomembno mi je le nekaj - najprej gre v šalčko mleko, potem pa šele kava; ne glede na kakšen način je skuhana. :)
Kar se pa čaja tiče - zeleni z jasminom. Anytime. ;)
Čajčkar sem v teoriji, v praksi zadnje čase več kave in kakava, ker se čaju rajši odpovem, če je precukran, vrečkast in spit preveč na hitro. Zame je čajčkanje obred, s staromodnim čajnikom, z žličko medu ali vsaj sladkornimi kockami, z užitkom, z dobro knjigo ali z dobrim pogovorom. Kofetkanje je zame bolj kot ne fast food: na hitro, da oči ostanejo odprte. Priznam pa, da kava nadvse lepo diši.
Jaz sem bolj kofetarica kot čajčkarica. Pa še to ne čisto. Doma si je nikoli ne skuham, mi ne diši sploh. Pri vprašanju natakarja kaj bom pila imam na koncu jezika fructalov sok, iz ust pa mi zleti kava z mlekom in kozarec vode (ja vedno zraven naročim še vodo ker nočem biti nesramna in sprehajati natakarja). Pa je tudi ne bi naročila, če je ne bi oseba s katero sem "na kavi" naročila pred mano. Mogoče je rešitev, če jaz naprej naročim? Treba sprobat.
Ampak bi bila rajši čajčkarca. Ne zaradi čaja, ker ga ne maram ampak zaradi skodelic. Hecno.
In ja, kava ni nikoli tako dobra, če jo piješ sam kot če jo piješ v družbi.
@Nimfa: Tiste "socialistične" kafetjerce so meni zelo stajliš. Najbrž misliš tole: Bialetti. Tudi jaz sem imela tako, a mo jo je brat splel. Je dobra tista malček vodena kava iz kafetjere, ja.
Baje je vrstni red kombinacije z mlekom bolj kot pri kafetu pomemben pri čaju. Za angleže je baje greh, če mleka ne vliješ v šalco pred čajem. Jaz vedno delam obratno.
@Vidra: Moj starinski emajliran čajnik je že čisto obtolčen - je še tisti od Emo Celje. Zelo staromoden in malce kičast, tak kot se spodobi za čajnik njegovih let. Pa nič ne spodceja, kar je najvažnejše.
@M: Tudi meni se ponavadi zgodi, da želim naročiti nekaj drugega in potem oseba, ki je z mano naroči kavo in jaz naredim enako. Skodelice pa so tudi moja obesija...
jaz bi se skoraj raje prištela med čajčkarje, samo odkar sem noseča mi kava neverjetno diši. spet en prepovedan sadež, ker med nosečnostjo baje ni fino pit ali jest kakršnihkoli poživil. mah ja, vsaj enkrat na teden si jo privoščim. obvezno v lokalu in to s smetano.
noben pa še ni omenu inštant kave, ki jo pripraviš tako, da jo poliješ z vročo vodo ...
Jaz pa večkrat pijem kavo sama. Praktično vsak dan, če si le lahko vzamem pol ure časa, da naredim nekaj zase. Med vikendi je to moja tradicija - da po zajtrku še dve uri srebam kavo. Sama.
Seveda je kava tudi socialna pijaca, ampak - kot si rekla - ni nujno vedno kava tista, ki jo piješ, ko greš na kavo :)
Hvala, da si me spomnila, v moji torbici se skriva zaloga instant kafeja za na siht :)
Kava s cigareto ;)
Joj, ene 10 dni je trajal, da si je Blogger opomugu in da z mojo lisičko spet vidim wv, ki ga je treba napisat v predalček. Sploh se nism mogla nikjer usajat, še posebej, ker IE pač preziram.:)
Skratka, gre za takšne sorte kafetjerco, ja, mogoče je najina le malce bolj v letih. Kavica pa čist fajna ven pride, zraven pa seveda še čik. ;)
@Lilita: Mislim da brezkofeinsko lahko piješ - okus ni dosti drugačen...
@Arctic Donkey: Instant kafe meni bolj tako tako... sicer pa obvezen na kakšnem kampiranju
@Marta in Nimfa: Ja, s čikom je krasna kombinacija. Sicer zadnje čase opuščam čike, a pri kafetu so še vedno obvezno zraven in tako bo tudi ostalo, dokler nas ne bodo ganjal v tiste "kadilnice - izložbe". Takrat bo pa kafe brez čika, ker v tisto kadilnico pa jaz pač ne grem!
to sm tut js opazu, da te vsi povabjo na kafe pa na konc itak noben ne pristane na kavi.. mam ze rajs, da mi kdo rece, ce gremo na pir :)
sam drugac kofeta v zivljenju se nism probal, sm pa zato strasten cajckar - zaenkrat najboljsi je bil zeleni s kardamomom v pakiju..
Zeleni s kardamomom?! To bi blo pa za sprobat!
Objavite komentar