torek, junij 28, 2011

V teh dneh...

-

Moje splošno zadovoljstvo je odvisno od vremena, tako pač je. In če je bil prejšnji teden neproduktiven - v smislu vsega: rekreacije, delovne vneme in dobre volje (se morda spomnite kdaj ste nazadnje prebrali dobro novico, ker jaz se ne), je ta teden njegovo popolno nasprotje. Morbidna soparina se je dvignila, nebo je brez oblačka, delovna vnema se je vrnila, vse ostalo tudi, dnevne novice so sicer še vedno slabe, ampak jih ne berem, saj namesto tega raje zalistam v Mladinine intervjuje in prelistavam pisane revije.
Včeraj zvečer sem se odločila od mrtvih obuditi tekaško čakro. Vlekla sem jo na Rožnik in ji toliko časa težila, da ji ni preostalo drugega kot da me uboga. Sva nekako pripuzali do vrha, potem pa ni bilo videti konca - po sestopu v Tivoli še en velik krog, od mrtvih obujena čakra bi še tekla, ampak v enem momentu sem si rekla: "Dovolj bo, naj se ve kdo je "pri tej hiši" gospodar", se obrnila in odšla domov.
Te dni, ko dihamo poletje v pravem pomenu besede, kot vsako leto v tem času, živim od ničesar. Kava na kavo, ledeno mrzel čaj na ledeno mrzel čaj in vsak dan kila marelic ter kila breskev iz placa. Verjemite, sadje redi - pa še kako! Sem pa v teh dneh odkrila radosti kamuta oziroma kamutove moke. Neverjetno, kako okusno sladka žitarica je to - kamutova palačinka je bila fantastična, danes pa sem si v pekarni na trubarjevi kupila mali kamutov kruhek v velikosti muffina. Za umret dobro!
Še vedno se dokaj spretno otepam pogovorov/druženj z ljudmi, ki bi mi (ne da bi jih povprašala za mnenje) na vsak način želeli dopovedati kaj bi bilo zame dobro in negujem druženja s tistimi, ki se v tej smeri ne trudijo. In ko smo že pri pogovoru o tem kaj bi bilo zame dobro... na to temo sicer mislim velike misli, ki pa so zaenkrat še veliko prevelike za objavo.
Vesela sem, ker v mesto kmalu pride Ana Desetnica, po nekaj letih si bom letos končno lahko vzela čas za mirno posedanje na kosu časopisnega papirja sredi mesta. Prijazni strici z baloni so me danes založili s časopisnim papirjem za pod rit, kasneje pa sem uspela v objektiv ujeti simpatični AD par na hoduljah.


In ja, en nov mali bedž imam. Enega pa dobim jutri, ker ga je Lena Nina uspela nekam založiti. :)


P.S. These days

7 komentarjev:

Ruth * pravi ...

Naj se ve kdo je gospodar. Ahahahahaha, kak dobro! ;) Bom uporabila kdaj pa kdaj, če bo potrebno.

GoLa pravi ...

Malo me je zaskrbelo, da me nisi uvrstila med tiste tečneže, ampak čajnično zanimanje ni bilo take narave, samo malo sem firbcala. :) Zdaj, ko tudi sama diham lažje, se prav gotovo vidimo na AD. P

Vanja pravi ...

Ah, draga moja GoLa, brez skrbi, nisem te imela niti s kančkom možganov v mislih, ko sem tole pisala. Ne, nekaj drugega me je uslabovoljilo. :) Juhu, sem vesela, da se vidimo na AD!! :)

Zulejka pravi ...

Tudi jaz imam zadnje čase težave z ljudmi, ki mi hočejo na vsak način pomagat z nasveti.- Hvala, ampak ne hvala!

Si mi pa vzbudila zanimanje za kamutovo moko;) me je sicer mikala že prej, ampak tale omemba palačinke s kamutovo moko me je malo zbudila;)

Vanja pravi ...

Zulejka, pri meni to kvečjemu izzove odpor. Cenim pa ljudi, ki podajo realno mnenje, če jih po njem vprašam. Ampak kot pravim: če jih po njem vprašam.
Probaj kamut, me zanima kako se ti bo zdel. Sama sem na palačinke napeštala sveže maline in jih polila z agavinim sirupom.

Anolopka pravi ...

A bova šle kaj skupaj posedat na časopisni papir? :)

Vanja pravi ...

Anolopka, sem te imela v mislih - le javi kdaj. :)