Same lepe stvari

Sobota je dan za lepe stvari. Načeloma se sicer da katerikoli dan v tednu umestiti v kategorijo "dan za lepe stvari" in ta teden je bilo kar nekaj takih, ampak sobota je še posebej primeren dan za to. V soboto dopoldne pijemo kavo s smetano in ob tem naredimo obnovo celega tedna ter plane za naprej. Potem je na vrsti obhod mesta in potem še ena kava. V soboto je čas sobotno počasnejši, zato ga je treba dodobra izkoristiti.

Prijateljica Nataša me je danes razveselila s tole knjigo. Ker se že nekaj let prehranjujem po principu letnih časov, mi je knjiga še posebej dobrodošla. Nekaj jedi sicer že poznam in kuham, nekaj je novih, velika večina pa takih, ki se bodo lepo ujele z mojim načinom kuhanja (sveže, lokalne sestavine, hrana pripravljena v 20 minutah do pol ure, po možnosti s čim manj kuhanja). Knjiga je, kot že naslov pove, organizirana po letnih časih, na koncu pa se nahaja še rubrika prazniki. Poudarek je na sadju in zelenjavi (po možnosti iz domačega vrta) ter raznih žitaricah, pri vsakem živilu je zraven zanimiv opis. Recepti so povsem nekomplicirani (in primerni, da se jih loti vsakdo) - tako priprava kot tudi nabor sestavin. Rada kuham, ampak pri naboru določenih sestavin iz nakaterih kuharskih knjig, imam občutek, bi morala imeti shrambo za velikost ene kuhinje in to je stvar, ki je resnično ne maram. Najraje kuham po principu "to kar je trenutno v hladilniku/na vrtu" in ta knjiga podpira točno tak način priprave hrane.

Tale druga knjiga pa čaka na nočni omarici in bo za rep lovila prihajajoče večere. Ayn Rand me je navdušila že v Izviru, zdaj pa je v slovenskem prevodu izšla tudi tale z naslovom "Mi, živi" - "zgodba o diktaturi ter zgodba o človeku proti državi" (kot so napisali pri založbi Modrijan). Njen jezik mi je preveč kompleksen, da bi jo brala v angleščini. Pri tovrstnem branju je treba biti počasen in zbran, pri Izviru sem se na določenih mestih celo vračala nazaj in vse to mi gre pri slovenščini precej bolje od rok.

V Maksiju praznijo police, zato sem zjutraj tam uplenila tanko jekleno ogrlico Mono in doma nanjo obesila uhan, katerega sem predelala v obesek. Všečno.