Pa ni. Nekaj me moti v teh dneh, pa ne znam točno povedati kaj. Morda kak spomin, ki se v podobi vonja, slike ali dogodka priplazi od kdovekje. Zadnjič me je naprimer zmotila neka pot, ki je vodila skozi, s cvetočim regratom potresen, travnik. Ravno zaradi tega je tekom let dobro menjavati okolja. Vsako naslednje s seboj prinese nekaj novega in odnese tisto nepotrebno.
Po izdatni jutranji dozi teka sem nazaj grede v trgovini kupila litrsko dozo mleka, da se grem skozi dan lahko ritual pitja črnega čaja. Kave doma ne kuham, zadnji zavitek Santane sem načela nekje decembra, pa vsebina še ni pošla. "Kave ne moreš piti sama" je nekoč nekje pisalo. Pijem jo v družbi in to praviloma ni doma. Načeloma ne vabim domov, če pa že, pa zelo redko. Ljudje se tako radi zasedijo, sama pa potem, po določenem času postanem rahlo nervozna, kar se mi, pri kofetkanju v lokalu praviloma ne zgodi, če pa že, potem jo lahko kaj hitro, s primernim izgovorom, ucvrem stran. No ja, danes sta v hladilniku izjemoma dve steklenici malinovega piva, ne da se mi namreč posedati v kakšnem lokalu v prazni Ljubljani, po kateri najbrž maširajo le strici v šumečih trenirkah, s sandali obutimi preko štumfov.
Odprem nabiralnik in se tokrat nadvse razveselim Žurnala, ki tam čaka že od petka. Okna se namreč najbolje očisti z mešanico vode in kisa, zglanca pa prav s časopisnim papirjem! Bo vsaj enkrat po dolgem času brezplačnik prišel še kako prav!
O dežju ne duha in sluha, na fasadi sosednjega bloka plapola zastava, parkirišče je prazno, mirno je, vsi so se pobrali kdove kam. Sposojeni maček na počitnicah raziskuje stanovanje, briše prah pod kavčem, največ časa pa preživi pred balkonskimi vrati, kjer preži na mimoidoče in golobe. Ta trenutek zvit v klobčič leži tukaj poleg mene in proizvaja predež, ki bi se skoraj lahko kosal z zvokom manjše elektrarne.
Počasi bo treba pospraviti stvari v škatle, zglancati tla in okna ter vzeti pod pod noge... Ja, mini spomladansko čiščenje ne more škodovati!
Mimogrede, čisto mimogrede: s prijateljico iščeva nekoga srednje hitrosti za Tek trojk na 12. Če bi kdo želel teči z dvema srednje hitrima, ki med potjo veliko govorita, naj se javi na mail.
Po izdatni jutranji dozi teka sem nazaj grede v trgovini kupila litrsko dozo mleka, da se grem skozi dan lahko ritual pitja črnega čaja. Kave doma ne kuham, zadnji zavitek Santane sem načela nekje decembra, pa vsebina še ni pošla. "Kave ne moreš piti sama" je nekoč nekje pisalo. Pijem jo v družbi in to praviloma ni doma. Načeloma ne vabim domov, če pa že, pa zelo redko. Ljudje se tako radi zasedijo, sama pa potem, po določenem času postanem rahlo nervozna, kar se mi, pri kofetkanju v lokalu praviloma ne zgodi, če pa že, potem jo lahko kaj hitro, s primernim izgovorom, ucvrem stran. No ja, danes sta v hladilniku izjemoma dve steklenici malinovega piva, ne da se mi namreč posedati v kakšnem lokalu v prazni Ljubljani, po kateri najbrž maširajo le strici v šumečih trenirkah, s sandali obutimi preko štumfov.
Odprem nabiralnik in se tokrat nadvse razveselim Žurnala, ki tam čaka že od petka. Okna se namreč najbolje očisti z mešanico vode in kisa, zglanca pa prav s časopisnim papirjem! Bo vsaj enkrat po dolgem času brezplačnik prišel še kako prav!
O dežju ne duha in sluha, na fasadi sosednjega bloka plapola zastava, parkirišče je prazno, mirno je, vsi so se pobrali kdove kam. Sposojeni maček na počitnicah raziskuje stanovanje, briše prah pod kavčem, največ časa pa preživi pred balkonskimi vrati, kjer preži na mimoidoče in golobe. Ta trenutek zvit v klobčič leži tukaj poleg mene in proizvaja predež, ki bi se skoraj lahko kosal z zvokom manjše elektrarne.
Počasi bo treba pospraviti stvari v škatle, zglancati tla in okna ter vzeti pod pod noge... Ja, mini spomladansko čiščenje ne more škodovati!
Mimogrede, čisto mimogrede: s prijateljico iščeva nekoga srednje hitrosti za Tek trojk na 12. Če bi kdo želel teči z dvema srednje hitrima, ki med potjo veliko govorita, naj se javi na mail.
7 komentarjev:
vidve srednje hitri, če si kljub temu premislita za pohod na 35, sta vabljeni! sej lahko mal tečemo vmes ;)
Hm... Nekako sem si tek vpičila v glavo, pa 35 se tako grozno sliši. Ne bom rekla ne, morda...
k tebi me je zaneslo od fensi ane. in lepo presenečenje. sploh tale post je ful lepo napisan
A rabita fanta al punco?
Sem razmišljala da bi šla, pa se še nisem lotila iskati partnerjev.
Mangotree, tudi pri tebi je zanimivo, sem pokukala! :)
Anita, vseeno. Sem že skoraj opustila upanje, bom vesela, če se nama pridružiš! :)
Joj, zdaj sem pa naletela še na eno kolegico, ki bi šla. Sicer še vedno rabiva še eno,ampak mislim,da nama to lahko uspe. Sej ne bosta zamerili.
Lahko se pa srečamo, da se vsaj spoznamo. :)
Anita, škoda.
Objavite komentar