Zanjo smo se s prijateljicama dogovarjale že od jeseni naprej. Garažna razprodaja je lahko krasen izgovor za spomladansko čiščenje in obrantno. No, v bistvu je šlo pri naši "razprodaji" za blagovno menjavo v smislu "ti meni jaz tebi" oz. ti osebi A, oseba A osebi B, oseba B tebi in tako naprej...
Ne morete si predstavljati kaj vse se znajde na taki razprodaji: trije popolnoma novi športni nahrbtniki, komplet čajnika in skodelic, ki ga je gostiteljici podarila oseba, ki je ne mara (zato ni slikce, kaj veste - morda oseba, ki je podarila čajnik bere tale blog in bo potem neznansko užaljena), copati z našitimi školjkicami, glinena maroška posoda v kateri lahko skuhate juho, ogromen keramičen polž v katerega posadite rožo (zelo zavidam prejemnici), nekaj knjig, DVD-jev, lesena roka na katero nataknete nakit, oblačila, torbica iz počitnic v Barceloni, prekratke hlače prinešene iz Tajske, retro taška za shranjevanje dokumentov, ogrlica iz Treh muh (konkretno moja - prodal mi jo je Slavko Gaber) in razne take reči.
Vsaka "donatorka" je svoje reči predstavila v stilu: "Tole je krilo katerega sem si zelo zelo želela. V petek sem ga ugledala, potem cel vikend nisem spala, v ponedeljek sem ga šla kupit. Stalo je celo premoženje. Oblekla ga nisem nikoli." Sledilo je začudeno vprašanje prisotnih: "Zakaj?" "Ne vem." Sledil je predlog (ponujalca ali zbranih) o tem kdo bi bil potencialni prejemnik dotičnega kosa oblačila, nato je novi potencialni lastnik zadevo pomeril, nakar je publika presodila ali zadeva paše ali ne paše - v promet smo spravili cca. 95% reči.
Meni, ki sem pri kupovanju športnih oblačil in rekvizitov pravi škrtuh in naokoli vedno lazim v čudnih, med seboj neujemajočih se, razvlečenih majicah in hlačah, se je prisostvovanje izredno izplačalo. Uplenila sem namreč krasne tekaške hlače, anti švic majici, trenirko, lep in praktičen športni nahrbtik - skratka, reči za katere mi je drugače vedno škoda denarja. Zanimivo je, da je vsak našel nekaj zase, kar je bilo, glede na raznolike prisotne "gištele" in emšoje, kar dosežek. Splošna ugotovitev je bila, da smo nase navlekli reči, ki jih drugače morda sploh ne bi kupili in za nekatere od njih ugotovili, da so nam prav na kožo pisane. Pa tudi zanimivo je bilo videti toliko različnih okusov in stilov na kupu.
Skratka, takale garažna razprodaja je krasen šport in zabava, izgovor za druženje, pa še koristna je, ker se reči tipa "neprištevni nakup/premajhno-preveliko/odsluženo/naveličano" spravi v roke novih lastnikov.
Naslednjič ponovimo s knjigami, porcelanom, CD-ji in še s čim...
Ne morete si predstavljati kaj vse se znajde na taki razprodaji: trije popolnoma novi športni nahrbtniki, komplet čajnika in skodelic, ki ga je gostiteljici podarila oseba, ki je ne mara (zato ni slikce, kaj veste - morda oseba, ki je podarila čajnik bere tale blog in bo potem neznansko užaljena), copati z našitimi školjkicami, glinena maroška posoda v kateri lahko skuhate juho, ogromen keramičen polž v katerega posadite rožo (zelo zavidam prejemnici), nekaj knjig, DVD-jev, lesena roka na katero nataknete nakit, oblačila, torbica iz počitnic v Barceloni, prekratke hlače prinešene iz Tajske, retro taška za shranjevanje dokumentov, ogrlica iz Treh muh (konkretno moja - prodal mi jo je Slavko Gaber) in razne take reči.
Vsaka "donatorka" je svoje reči predstavila v stilu: "Tole je krilo katerega sem si zelo zelo želela. V petek sem ga ugledala, potem cel vikend nisem spala, v ponedeljek sem ga šla kupit. Stalo je celo premoženje. Oblekla ga nisem nikoli." Sledilo je začudeno vprašanje prisotnih: "Zakaj?" "Ne vem." Sledil je predlog (ponujalca ali zbranih) o tem kdo bi bil potencialni prejemnik dotičnega kosa oblačila, nato je novi potencialni lastnik zadevo pomeril, nakar je publika presodila ali zadeva paše ali ne paše - v promet smo spravili cca. 95% reči.
Meni, ki sem pri kupovanju športnih oblačil in rekvizitov pravi škrtuh in naokoli vedno lazim v čudnih, med seboj neujemajočih se, razvlečenih majicah in hlačah, se je prisostvovanje izredno izplačalo. Uplenila sem namreč krasne tekaške hlače, anti švic majici, trenirko, lep in praktičen športni nahrbtik - skratka, reči za katere mi je drugače vedno škoda denarja. Zanimivo je, da je vsak našel nekaj zase, kar je bilo, glede na raznolike prisotne "gištele" in emšoje, kar dosežek. Splošna ugotovitev je bila, da smo nase navlekli reči, ki jih drugače morda sploh ne bi kupili in za nekatere od njih ugotovili, da so nam prav na kožo pisane. Pa tudi zanimivo je bilo videti toliko različnih okusov in stilov na kupu.
Skratka, takale garažna razprodaja je krasen šport in zabava, izgovor za druženje, pa še koristna je, ker se reči tipa "neprištevni nakup/premajhno-preveliko/odsluženo/naveličano" spravi v roke novih lastnikov.
Naslednjič ponovimo s knjigami, porcelanom, CD-ji in še s čim...
9 komentarjev:
top ideja!
ste imeli dogodek res na trati pred garažo, kot se za garažno razprodajo spodobi? :)
Saša, verjetno bi, če bi bila pred garažo trata - ampak prijateljičina garaža je bolj novodobna, nahaja se namreč pod zemljo. Ne, na toplem v dnevni sobi je bilo prav fajn. :)
Najava tovrstnega dogodka bi bila dobrodošla... :)
GoLa, ko/če bo pri meni, ti sporočim. :)
se pridružujem Golinem vzkliku! moja garaža je brez dna.
Matilda, čakaj no, da se meni spet malo stvari nabere!! :)
Dobra ideja!
to je pa moralo biti zanimivo.. super ideja. jaz se tudi moram počasi lotit "garažo/šofit/špajzo" čistit. stvari, ki jih niso nikoli rabil, oblekel, postavil na ogled.. je preko glave..
Nora ideja! :) Mogoče mi jo uspe ponucati! :D
Objavite komentar