nedelja, december 20, 2009

Zimske radosti

_

Uh, tako težko se je spraviti ven na mraz. Ampak se splača, kljub temu, da je treba nase navleči ta debele štumfe, pa podkrilo, nato nadkrilo, pa šal ovit čez vrat in okoli ušes, tako da le oči ven gledajo. Oziroma eno oko - tisto fotografsko.



Tudi pes je bil izredno zadovoljen, veliko bolj kot če mora ležati pod mizo, vohati moje piškote in cediti sline. Saj mu pravim, da medenjaki niso za pse, ampak on misli da lažem.

11 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Nas pa medenjake obozuje! :) Prav nor je na pikantno. Za njegovo zdravje pa je bolje, da zacinjenih zadev poje cimmanj...

Vanja pravi ...

Kakopak, tudi naš jih obožuje. Ampak da bi pekla medenjake za psa, nak, še za darila jih bom komaj dovolj napekla. Tale pes požre vse kar vidi, najraje pa ima domač kruh. :)

matilda pravi ...

Na morju smo imeli grozljivih (praktično, naravno katastrofo) in prekrasno dopoldne za šetnjo po rivi. Cucka je bila navdušena nad tkz. snegcem, noge so ji šle vsaka v svojo smer (ne zna laufat po snegu, tako kot jaz vozit) in na koncu smo si privoščili še buonissimo kafe in piškotke v novi kavarni, kjer so kužonje še posebej dobrodošli!

matilda pravi ...

Tisto grozljivo je bilo -8 stopinj:) in oblekla sem vse kar imam!

Vanja pravi ...

Matilda, vse kar imaš si oblekla?! Pa si se sploh lahko premikala pod tisto goro cunj?! ;)

matilda pravi ...

Vse kar imam za take ekstremne situacije in vsebuje več kot fifti percent volne...cca 5 kosov:D imam zavidljivo zbirko volnenih šalov in štol in en sam samcat kokrvisokogorski hajdi pulover in on je vstal od mrtvih.

Anita pravi ...

Mene je presenetil snegec v Brdih, potem pa dve uri nočne vožnje po nespluženi cesti.

Danes pa mi je zmrznila rit na sankah. Super je bilo!

spela pravi ...

mrazoljubka sem prelaufala del pstja in še rožnik s šalom čez usta. Res prava idila. Pol sem pa ovesila novoletne veje ;) matilda, kateri lokal je to? In kje?

matilda pravi ...

Spela: kavarna-slaščičarna Mígnon /podružnica portoroške/ v Kopru na koncu Pristaniške ulice.

storyteller pravi ...

Jst sem bila na sejmu tako podhlajena, da sem si jezik osmodila s kuhanim vinom, pa tega do svojega prihoda nazaj v LJ nisem niti čutila (pa prstov na nogah tudi ne ;)). No, jezik me boli še danes, prsti na nogah so se že odtajali... in hkrati ugotavljam, da moja garderoba ni primerna za take razmere (večurno stanje na mestu pri minus-ne vem- koliko).

p.s. Krasne fotke!

Vanja pravi ...

Storyteller, počakaj kak dan, pa bo tvoja garderoba spet primerna. :) Že nekaj dni hodim naokoli s šalom ovitim skoraj do ušes - samo oči mi ven kukajo, rokavice ta podložene na en prst - kot pingvinove izgledajo moje ročice v njih. Kuhano vino pijem doma in se posledično ne opečem v jezik - priporočam takisto! :)