sobota, december 12, 2009

Bonboniera

_

Vsak dan hodimo po istih ulicah, mimo istih trgovin in izložb, v nekater izmed njih redno zahajamo, v druge pa nikoli. Ne boste verjeli, ampak v Bonbonieri sem bila danes prvič!
"Glej, Bajadere!" zavpijeva s prijateljicov en glas. "Pojdiva noter!" Uh... še en ostanek preteklosti, ena izmed nostalgij, ki niso le blede slike, ampak dejansko obstajajo. Tam kjer bonbone kupiš na kilo... Prijateljica že narekuje: "En kilogram marcipanovih, pa kilogram bajader, pa še en kilogram tehle mareličnih." Sama kupim le eno miceno škatlico bajader za darilo gostitelju popoldanske čajanke. Glede redizajna še nimam mnenja (morda malo preveč očiščeno za mojo nostalgično dušico), mi je pa strašno všeč, da so uvedli te male bonbonierice. "Z bajadero ne moreš zgrešiti." komentiram, "Mislim da ga ni človeka, ki se ne bi razveselil bajadere (razen, če ti je ne pusti neznani zalezovalec)" komentiram. "Ja, to je res," se strinja N.


"Oooo, pa tele s pikicami, tehle se pa dobro spomnim!" Pri babici so bili redno na mizi ti marelični čokoladni bonbončki.


Tudi prodajalke so še tiste iz stare šole - v takih malo "soc" haljah (morda imajo na nogah borosanke?!) in zelo prijazne. Obisk Bonboniere v teh decemberskih dneh vsekakor priporočam.

18 komentarjev:

adj. pravi ...

bajadere nisem nikoli razumel.
ledene kocke so pa odurne.
temu rečem slaba nostalgija, tako kot imamo slab holesterol.

matilda pravi ...

Bajadera, luksuz in razvajanje naše mladosti. Včeraj smo imeli družinsko kosilo v prestollnici in sem se po Čopovi prebijala skozi horde italjančkov, doživela šok nad okrasitvijo središča (kot bi dedek Mraz imel drisko), vse trgovine odprte (kot da nisem v Lj) in edina, ki je zaprta..Bajadera! Soc.nostalgijo furajo do konca;)

Kameleonka pravi ...

Adj, Eden redkih si, se mi zdi. Ko že govorimo o slabem holesterolu: a ni ravno ta najboljšega okusa?! :)
Matilda, tvoj "kot bi Dedek Mraz imel drisko" je najboljši opis. Čestitam! Okrasitev je res grozota brez primere. Da ne omenjam "razmajanih" jugo šlagerjev, ki vsak večer donijo od Konjskega repa. Mene je sram namesto njih, kadar grem tam mimo.

GoLa pravi ...

Dvakrat na teden, ko v dir. pisarni krepimo znanje francoščine, roke segajo po fontani (ledene kocke) in bajaderah. Iz čiste nostalgije, pa tudi zato, ker so dobre. Komur niso, jih še nima 30! :) Cukr intravenozno. To je tak old school, kot je npr. Smoki (Štark!). Ga ni proizvajalca, ki bi znal zmešati nekaj tako dobro, da bi se tako, kot ta mali rumeni delight, stopil v ustih. Mmmmm. Grem lovit' snežinke.

Kameleonka pravi ...

GoLa, Smoki je res legendaren, ni ga približka daleč nokoli, se strinjam.
Čimveč snežink... :)

Anonimni pravi ...

Oh, Bajadera... luksuz moje mladosti. Tako pazljivo in pooocasii kot sem znala pojesti to cokoladico in zraven uzivati, se ne da vec ponoviti;)
Zadnjic sem jih nasla v eni trgovinici pri nas na severu... so stale poleg vegete, cedevite in piskoti "domacice".. verjetno mi ni potrebno napisati, da sem imela skoraj zarosene oci... buu
Mojo sestro pa se sedaj lahko najbolj razveselim z ledenimi kockami. Pred mnogimi leti sem jih kupovala v maxiju v kleti...
Saj vem.. z leti postajam malce suckrasta :) Lp! Svea

spela pravi ...

to je najljubša trgovina moje mame :) in tudi meni veliko ljubša od mercatorja, kjer ti ob blagajni nabašejo štante ferrero rocher in kinder jajčkov. bajadera je celo boljša od lindta, ledenih kock pa nisem marala do nedavnega, zdaj pa so mi všeč v obliki tablice čokolade :)

ervinator pravi ...

Bajadera je nostalgično v redu, "izvorno hrvatsko". Ampak to je še vedno mlečna čokolada, ki ni več po mojem okusu. Zdaj se bolj veselim merci. Marcipan je pa zakon.

matilda pravi ...

Ledene kocke, ki so tudi legend, mi niso bile nikoli všeč, še danes pravzaprav ne vem iz česa se sestoji bela sredica, vendar so bile tudi preoglate in so žulile, če si poskušal celo stlačiti v usta, če si jo napol pregriznil pa je "ranila" nebce;D je pa zato bila njihov dvoplastna oblekca pravljicna.

Anita pravi ...

Mmmmmm ledene kocke so zakon!

spela pravi ...

uh, merci so pa meni ena najbolj bednih zadev. ne morem doumet, kaj naj bi bilo dobrega na tej zadevi. če že marcipan, je rittersport boljši..

Vale pravi ...

mmmm ledene kocke ... sicer imam na njih en zelo bizaren spomin, ki ni za v javnost, ampak vseeno, to je bila edina bonboniera, ki sem jo kot otrok jedla. Bajadere pa še zdaj videt ne morem.

Kameleonka pravi ...

Ervinatro, nikoli ne kupim Merci. Če pa jo dobim, pojem najprej marcipan in nazadnje navadno mlečno. (Jasno, pojem celo bonboniero) :)
Matilda, še dobro, da se kot otrok nisi zadavila z ledeno kocko! :)Ledene kocke sem vedno "olupila" - tako kot smo Jaffa kekse vedno razstavili: najprej poješ piškot in nato želejevo zaplato. In nikoli mi ni bilo jasno s čem dosežejo tisti hlad pri teh kockah?!
Špela, rittersport je zakon. Pa Finessa... njam!
Vale, zdaj nas pa firbec matra. :)

storyteller pravi ...

MMMMMMmmmmmmMMMM... Bajadera, ledene kocke, griotte... vse spraznim v rekordnem času :)))

ninalena pravi ...

čeprav je moje drugo ime čokolada (noup, nisem un idiot iz reklame) bajadere ne maram!! bi pa ubijala za griottke! ;)

Kameleonka pravi ...

Storyteller, potem pa kar pot pod noge in v štarcunico na čopovi!
Nina, jaz imam pa na griotke zabavne spomine iz otroštva, povem v živo. Aja, si vedla: tut griotke so redizajnirali.

Darja pravi ...

Bajadere so zakon, res! Kdor še nima 30 tega ne razume, se strinjam. Namesto šolske malice smo pojedli žemljo brez, pa kakšno bajadero zraven, pa kapučino za povrh. Ko imaš cukr na nuli, ni bolšga!

Emeta pravi ...

Bajadera se je po plasteh, ledena kocka se lupi (v sredici je zagotovo kakšen mentol oz. metin izvleček), iz Domačice se pa sendvičke dela :D Njami!