O kulturi sem pred časom pisala tukaj. Od takrat sicer nič novega, bi človek rekel, razen tega, da sem vedno bolj prepričana v to, da so daleč najbolj neolikani odrasli ljudje, kar je sicer povsem v nasprotju s tem, kar ljudje od nekdaj trdijo, da se namreč mladina ne zna obnašati. Zanimivo, z mlajšimi od sebe, nikoli ne pridem v konflikt, s starejšimi od sebe pa redno. Danes spet.
Stojim v vrsti pred blagajno, v roki držim dva artikla. Pred menoj stojita dve gospe s precej zajetnimi vozički robe, a mi niti na misel ne pride, da bi katero od njiju prosila, naj me spusti naprej. Sobota zjutraj je in nikamor se mi ne mudi. Čakam. Ko pridem na vrsto, v trgovino stopi starejši možakar, ki zakorači naravnost k blagajni, z roko, v kateri drži denar, maha po zraku ter od daleč vpije trgovki: "Ene Marllboro lahke!" "Oprostite, ste morda opazili, da se je treba postaviti v vrsto?" vprašam. Možak se nadvse razhudi (le kaj si upa tale predrzna smrklja, ki je ravnokar zlezla iz plenic, si najverjetneje misli). "Kaj?! Tako mlada si, pa tako nevljudna!" jezno zavpije. "Poslušajte," rečem povsem mirno "Nevljudnost nima s starostjo čisto nobene veze. Kar sebe poglejte, tako stari, pa tako nevljudni." zaključim. Staremu nevljudnežu se zdi zamalo, da bi se postavil v vrsto. Ne, takale smrklja pa njemu že ne bo ukazovala! Razkačen se pobere trgovine in mi, v mimohodu, z dvignjenim kazalcem, besno žuga skozi šipo. Če ne bi bil tako star, bi me bilo najverjetneje strah, da me bo počakal za vogalom in me premikastil, tako pa se je najverjetneje skril za vogal, počakal, da sem zapustila trgovino in nato ponovil vajo. Stari nevljudnež se pač ne bo spremenil.
Čez cesto se nato dobim z mamo, ki je imela medtem v mesnici čisto drugačno izkušnjo. "Ne moreš verjeti, da obstajajo tako vljudni ljudje, kot je bil mlad možakar, na katerega sem naletela v mesnici! Pridržal mi je vrata, potem sem mu z roko nakazala naj stopi predme, ker bi bil, če mi ne bi pridržal vrat, na vrsti pred menoj, pe je odkimal in me spustil naprej. Sem bila prav pozorna nanj, ko je odhajal, usedel se je v avtomobil s tujo registracijo." zaključi.
Sprašujem se, ali ima morda avtomobilska registracija karkoli opraviti z vljudnostjo ali pač ne.?! Mogoče pa le.
Stojim v vrsti pred blagajno, v roki držim dva artikla. Pred menoj stojita dve gospe s precej zajetnimi vozički robe, a mi niti na misel ne pride, da bi katero od njiju prosila, naj me spusti naprej. Sobota zjutraj je in nikamor se mi ne mudi. Čakam. Ko pridem na vrsto, v trgovino stopi starejši možakar, ki zakorači naravnost k blagajni, z roko, v kateri drži denar, maha po zraku ter od daleč vpije trgovki: "Ene Marllboro lahke!" "Oprostite, ste morda opazili, da se je treba postaviti v vrsto?" vprašam. Možak se nadvse razhudi (le kaj si upa tale predrzna smrklja, ki je ravnokar zlezla iz plenic, si najverjetneje misli). "Kaj?! Tako mlada si, pa tako nevljudna!" jezno zavpije. "Poslušajte," rečem povsem mirno "Nevljudnost nima s starostjo čisto nobene veze. Kar sebe poglejte, tako stari, pa tako nevljudni." zaključim. Staremu nevljudnežu se zdi zamalo, da bi se postavil v vrsto. Ne, takale smrklja pa njemu že ne bo ukazovala! Razkačen se pobere trgovine in mi, v mimohodu, z dvignjenim kazalcem, besno žuga skozi šipo. Če ne bi bil tako star, bi me bilo najverjetneje strah, da me bo počakal za vogalom in me premikastil, tako pa se je najverjetneje skril za vogal, počakal, da sem zapustila trgovino in nato ponovil vajo. Stari nevljudnež se pač ne bo spremenil.
Čez cesto se nato dobim z mamo, ki je imela medtem v mesnici čisto drugačno izkušnjo. "Ne moreš verjeti, da obstajajo tako vljudni ljudje, kot je bil mlad možakar, na katerega sem naletela v mesnici! Pridržal mi je vrata, potem sem mu z roko nakazala naj stopi predme, ker bi bil, če mi ne bi pridržal vrat, na vrsti pred menoj, pe je odkimal in me spustil naprej. Sem bila prav pozorna nanj, ko je odhajal, usedel se je v avtomobil s tujo registracijo." zaključi.
Sprašujem se, ali ima morda avtomobilska registracija karkoli opraviti z vljudnostjo ali pač ne.?! Mogoče pa le.
12 komentarjev:
tudi mladi so zelo nevljudni. predvsem, ko sedejo v avtomobil. jaz vsako jutro stojim pred prehodom za pešce v nizkem startu, da bi mi ja kdo ustavil. kolone avtomobiliziranih mladenk in mladeničev se valijo mimo na poti na fax, ni šans, da bi kdo ustavil. to je zelo nevljudno obnašanje. ne rečem, da so starejši kaj boljši ker niso. mogoče sem že kdaj kaj pripomnila o tem, ampak moram spet, ker se pač s tem vsak dan borim..
Saj pri teh rečeh je tako, da se res ne da posploševati. Imaš prav. Kar se tiče voznikov, je pa tako, da zadnje čase opažam, da na prehodih za pešce komaj počakajo da gre človek čez - malo upočasnijo in se nato zapeljejo tik za teboj, da te skoraj oplazijo. Se mi je pa tudi že zgodilo (v zadnjem času celo dvakrat) da je, ko sem imela na prehodu za pešce zeleno luč, voznik zapeljal predme čez prehod. Kadar prečkam cestišče sem vedno previdna kot kakšna stara mamca in (kljub zeleni luči) raje parkrat pogledam okrog sebe, preden stopim čez.
ja, a ni hecno, da ti npr. v Rimu takoj ustavijo, če strumno zakorakaš na cesti. Če to probaš pri nas, sta možnosti dve: a) te povozijo ali b) malo zavijejo na sosednji pas in ti malodane zapeljejo čez prste
imam podobno zgodbo z vrsto na blagajni, samo da sem potem ko sem se zrepenčila nad možakarjem odkrila, da sem v bistvu jaz na njegovem teritoriju. pijanček, ki ko zbere za pivo pred trgovino, potem stopi notri in ga kupi.
Na primer v Nemčiji pijančka ali kogarkoli (morda pa najstnika vendarle) ne bi tako nadrli, če se vriva ali če se mu/ji neumno mudi. Namesto tega bodo takega vsi, ampak res vsi, z začudenjem in zviška gledali kot pračloveka, ki se pač še ni naučil osnovne discipline in reda.
Za boljšo prometno varnost poleg tega skrbi množica radarjev v bmwjih, kamere v semaforjih (ki se sprožijo, če prevoziš rdečo), itn.
Si me spomnila na dogodek izpred treh, štirih let. Stojim v vrsti v trafiki, da kupim časopis in govorim po mobitelu s prijateljico. Za mano sta v vrsti še dve osebi. Nakar uleti model, se vrine predme in živčno čaka. Potrepljam ga po rami in mu vljudno namignem, da je vrsta tam nekje za mano, ne pred mano, nakar tip znori:
"Smrklja, govoriš po telefonu in zdaj mi boš tukaj nabijala, da naj se v vrsto postavim. Kako pa naj vem kje je vrsta, če se ti po telefonu meniš. Kaj misliš, da sem jasnovidec? Vse ste iste."
Nekaj časa sem ga gledala, potem pa mu ravnodušno odvrnila:
"Gospod, če vam žena zjutraj ni dala, ni moj problem, vrta je pa tam zadaj."
Špela, poskusi to v Palermu, če upaš ... no, imela bi samo en poskus in zavedala bi se, da je slovenska kultura na zelo visokem nivoju :-)
Moram reči, da tuja tablica mnogokrat pomeni večjo kulturo v vožnji (pa ne samo zato, ker so turisti in so malce previdnejši (seveda govorim no Nemcih & Co. Malce bodi pozorna, ko te bo kdo spustil na glavno cesto. No, morda pa bom to jaz. Zadnjič sem dala lekcijo ...., po tem, ko sem spustila na "mojo" cesto kamion, se je ženi za mano se je hotelo zmešat. Pa sem spustila še en kamion;-)Daj, smo v počasni koloni in tudi oni delajo.
Matilda, ko začne nekdo za tabo trobit, ker si dala prednost nekomu, lepo zategneš ročno, vklopiš vse štiri smernike, stopiš iz avta, odkorakaš do trobljajoče osebe in jo čim bolj mirno vprašaš: "Gospod/gospa, je kaj narobe, da trobite? Vam lahko kako pomagam?"
No, meni se je zadnjič v knjižnici zgodilo, da se je - meniničtebinič! - medtem, ko sem iz košare pod vozičkom vlekla knjigo, pred mano vrinila ena mlada zelo urejena dama. Ko je prišla na vrato, je vrgla knjige na pult. Knjižničarka jih je odrinila stran in je rekla, da sem jaz na vrsti. Pa je zelo grdo gledala in potem sikala, da me "prej" še ni bilo. Ji je pa rekla gospa za mano, da najbrž res slabo vidi, hehe! Kakšna sreča, da imajo v knjižnici tak personal, pa tudi knjige z velikimi črkami za tiste, ki spregledajo 1,2 m dolg in prav toliko visok voziček (kričeče zelene barve).
O voznikih pa raje ne bi - zadnjič sem pred službo doživela, da je en kreten skoraj povozil očeta z dvema punčkama (!) na prehodu za pešce. Moški je punčki nekako odrinil stran, da bi povozil samo njega (!). Jaz sem bila ravno toliko stran, da nisem videla registrske. Potem sem ustavila in jih vprašala, če so v redu in je tisti očka čisto znorel in - ne! - tudi on ni videl registrske.
Kakšni kreteni se vozijo naokorog! A mi lahko hdo razloži, kako lahko spregledaš tri ljudi na prehodu?!
Ervinator, v trgovini so čudno gledali mene in ne vrivajočega. Sem pa res nesramna, ko starčku ne dovolim da stopi predme in si kupi cigarete, katere tako zelo nujno potrebuje.
Malči, eni pač ne vidijo. Danes se mi je spet zgodilo, da nekdo ni videl in je z vso brzino speljal hitro speljal čez prehod - sodček v velikem terencu/enoprostorcu ali kajjastvemkaj. Revček, previsoko sedi, pa nič ne vidi.
Kameleonka, jasno, tako je v Sloveniji. Želel sem predstaviti, da se v Nemčiji disciplina vzpostavlja tudi z ustrezno ogorčenimi pogledi. Na cesti pa je tudi to premalo, zato je v prometu veliko skritih, vendar učinkovitih kontrol.
P.s.: Je pa tudi res, da so v Nemčiji zelo strpni (za moj okus preveč) do počasnosti prodajalcev ...
Objavite komentar