nedelja, februar 08, 2009

Kultura

Ena izmed prvih reči, katere mati nauči svojega otroka, so besede: prosim, hvala, dober dan in nasvidenje. Velika večina mater svoje otroke nauči tudi, da je potrebno stranišče po uporabi zapustiti čisto, pa da se, ko se kašlja ali kiha, pred usta položi roko. To so nekako osnove, ki naj bi jih ljudje obvladali. Predvsem zadnje čase opažam, da temu ni tako. No, najverjetneje so mamice svojo nalogo opravile, vendar so njihovi potomci te osnove obnašanja preprosto pozabili.
Naj navedem nekaj primerov, ki so se zgodili v zadnjem času:
Z N. se odpraviva na telovadbo in pred njeno hišo ugotoviva, da naju je nekdo zaparkiral. Ne preostane nama drugega, kot da nekaj minut stojiva pri avtu ina čakava, da se morda le pojavi oseba, ki naju je zaparkirala. Ni bilo potrebno dolgo čakati. Kmalu se prikaže gospa v krznenem plašču in stopi k precej velikemu bavarskemu vozilu, ki nama je zapiral pot. "Je vaš?" vpraša prijateljica, ženska s precej mrkim izrazom na obrazu pa, namesto da bi se opravičila: "Ja. Kam pa greste?" Če bi bil človek neotesan, kot ta, v pelc mantelj odeta gospa, bi ji najverjetneje zabrusil : "Kaj te pa briga, neotesanka!"
Naslednji primer je čakanje v nabito polni čakalnici pri zdravniku. Svoje čase je bila navada, da je vsak, ob prihodu in odhodu v čakalnico in iz nje pozdravil čakajoče. Dandanes temu ni tako. Če že kdo pozdravi, mu odzdravi le peščica sotrpinov, pa še tisti bolj ali manj mrmrjajoče.
Zadnje čase se je v trgovinah precej razpasla navada, da ljudje s svojimi nakupovalnimi vozički rinejo v riti ostalih nakupovalcev. Ta "pojdi mi s poti" je meni kar precej nadležen. Ne vem zakaj ljudje mislijo da bodo, če ti bodo v vrsti z vozičkom rinili v riti sonakupovalcev, prišli prej na vrsto. Ne maram da neznanci posegajo v moj osebni krog. Danes se mi je, medtem ko sem precej dolgo stala v vrsti, nek moški kar nekajkrat zadel ob torbico. Najprej je stal za menoj, potem pa se je kar naenkrat znašel ob meni. Godrnjaje mi je, z besedami "Samo tole imam" pod nos pomolil neko sredstvo za osmrajevanje prostora, Air wick ali nekaj podobnega in se skušal zriniti mimo mene. Kadar opazim, da ima nekdo v košarici le eno stvar, sama pa imam poln voziček robe, človeka z besedami: "Izvolite naprej!" samoiniciativno spustim mimo. Tudi če me nekdo nagovori z besedami: "Oprostite, ampak samo tole imam, me prosim spustite naprej? nikoli ne odklonim. Ne maram pa, da so neke reči ljudem same po sebi umevne in da jim je tako zelo odveč uporaba besede prosim. S strupenim pogledom in z besedami: "Poglejte, vsi čakamo in tudi vi boste lepo počakali. Se torej lahko prosim postavite v vrsto za menoj!" sem ga postavila na mesto, ki mu je pripadalo. "Saj stojim za vami." je izjavil precej ponižno in precej stopil korak nazaj.
Da ne omenjam, da ljudje ob kihanju in kašljanju ne dajo roke na usta, pa da nekateri niso sposobni v roke vzeti metlice in iz sekreta počistiti ostankov svojega produkta, da je vikanje postalo precej nadležen nebodigatreba in da se velika večina ljudi ne zna niti predstaviti po telefonu.
Pred časom mi je prijateljica, ki živi v tujini in se nekajkrat na leto vrača domov, potožila, da se je v nekaj letih obnašanje ljudi pri nas zelo spremenilo - na slabše. Pravi, da se to najbolj očitno kaže predvsem na cesti (ko ljudje hupajo "za vsak drek") in da prej pri nas ni bilo toliko mrkogledih ljudi. Je življenje res tako pasje, da smo upravičeno pozabili na osnovne manire?! Po mojem ne.
Ker je danes kulturni dan in ker kultura ni le umetnost - ni le beseda, kip, knjiga, muzika, slika, podoba na ekranu, ampak je kultura tudi in predvsem to da smo kulturni, se pravi, da se vedemo civilizirano, bi na tem mestu citirala sklepne besede iz včerajšnjega govora Prešernove nagrajenke, gospe Štefke Drolc: "Brez kulture ne bomo obstali!", pa tudi če je bil ta stavek mišljen v nekoliko drugačnem kontekstu. Brez temelja ni hiše.

11 komentarjev:

PolonaP pravi ...

jaz bi se najraje vrgla po tleh, kadar izstopam iz (trgovine, dvigala oz IZ česarkoli pač že)in tisti ki vstopa, namesto da bi mi dal prostor in se umaknil, izkoristi da SEM SI odprla vrata in se prerine mimo mene.

PROSIM: NAJPREJ gredo ljudje VEN iz šole (vrtca, hiše,dvigala...)potem pa gredo ljudje NOT. (razen če zunaj dežuje in ni nadstreška, ampak to se razume samo po sebi, ne?)

In jaz tega niti ne pričakujem od otrok, ampak od odraslih.
Izkupuček: boren, pa če imajo gor pelc ali pa polivinilasto vrečko

Vanja pravi ...

In ko ljudje ne pridržijo vrat. Ali pa se ne zahvalijo, ko jim ti pridržiš vrata...

storyteller pravi ...

Se strinjam z vsem napisanim. Ko pa kaj takega doživim s stani starostnikov, torej generacije mojih (naših) starih strašev, pa od šoka kar otrpnem in obnemim z odprtimi usti. Jap, tudi to se mi je že pripetilo! :)

Vanja pravi ...

Storyteller, točno o tej generaciji govorim.

adj. pravi ...

Hecno, ja. Potem, ko smo bili dolga leta uspavani v škodljivem nepridobitništvu, se zdaj končno obnašamo času primerno. Življenje ni praznik. Zmaga tisti, ki prvi ugrizne.

No, slučajno sem ta vikend tudi doživel epizodo s parkiranjem. Ravno sem še ujel starejšo gospo, ki je zaklepala audija, parkiranjega pred mojim plebejskim avtom. Ko sem vprašal, če grem lahko ven preden se ona posveti ugodnim nakupom, me je strogo premerila in popravila: "Odpeljali se boste, ne odšli." Ja, saj to sem mislil, pa se nisem znal eksaktno izraziti. Generacija X pač. Še kar ne ve, kaj bi rada. Kako naj potem vedo drugi...

Anonimni pravi ...

Imas prav. Tudi sama pri vracanju v Slo opazam vec nestrpnosti, neprijaznosti, izsiljevanja, ignorance... Kot da vzgajamo generacijo egoistov in takih, ki se ne zmorejo vziveti v soljudi.
Pa tako malo je potrebno: nasmesek in hvala-prosim delajo cudeze...
Aja, jaz sem se naucila, da je veliko bolje kasljati v komolec kot v roko...s katero potem prijemas in trosis naokoli...
Lep pozdrav! Svea

storyteller pravi ...

Aja, sem mislila, da govoriš o 30-40 letnikih, pa tudi o mlajših: "današnji mladini" :P

Anonimni pravi ...

Začne se z mulci in samo z mulci - starši otrokom sami pokažemo, kako se obnašamo do drugih in oni s bodo slej ko prej začeli obnašati podobno. Zato vedno znova pohvalim Juniorja, ki glasno pozdravi, ko vstopi nekam, ki se glasno zahvali, ki pomaga, ko komu kaj pade po tleh ... Nekoč upam, da bo človek, ki bo stal ponosno in prijazno. "Jaz nisem mišek, jaz sem kavalir." Tako kjut izjava, ki kaže, da ni važno, kako majhen (velik) si, pomembno je, kakšna so tvoja dejanja. In biti kulturen v tem našem svetu je včasih celo dejanje poguma, ne samo olike :)

Vanja pravi ...

Svea, za kašljanje v komolec sem slišala šele pred kratkim. Čudno, da se ni kdo tega že prej spomnil, kajne?! Pa se imamo za tako pametne...
Dinozaver, teh z "bavarskimi kračami" se je najbolj za bat. Vsaj po mojih izkušnjah sodeč.
Storryteller, včasih imam občutek, da se mladi vedejo precej lepše kot pa odrasli.
Siničica, lepo povedano.

Anonimni pravi ...

Aha, torej je brezobzirnost starejših vsesplošen problem - jaz pa sem to pripisala velikemu mestu. Na podeželju v moji ožji okolici ljudje še vedno pozdravijo, se zahvalijo, opravičijo, ... Vsaj večina je olikana. V mestu je zgodba čisto drugačna. Starke obvladajo butanje z vozičkom, prerivanje, osornost in vse opisano v postu. Se pa včasih zgodi, da na glas opozorim hčerkico na kakšno podrobnost, kjer bi lahko bila bolj pozorna do soljudi. Takrat čudežno ugotovijo, da bi lahko tudi oni ravnali podobno. In kdor to ugotovi, je po moji oceni iskren. So samo pozabili?

Vanja pravi ...

Emetadindon, tudi če so pozabili, to ni preveč v redu. Je pa lepo če to ugotovijo, vsaj to.