Današnja podelitev prešernovih nagrad se mi je zdela precej podobna kakšnemu precej specifičnemu slovenskemu filmu - bila je namreč rahlo bizarna. Pa ne na način kakršnega smo vajeni, prireditev je namreč iztirila iz do sedaj utečenih tirnic. Morda so se s tem tipom proslave snovalci želeli približati nekim "navadnim ljudem", kot nas je tiste, ki se ne bomo udeležili slavnostne zakuske v preddverju Cankarjevega doma, poimenoval nek novinar POP-tvja. No, korpulenten novinar naj naslednjič takšne izjave podaja v svojem imenu, sama se vsekakor nimam za navadno, pa čeprav me ni bilo ne v dvorani in ne na zakuski.
Skratka, voditelja Janez Škof in Jernej Šugman sta se trudila z nekimi, za moj okus precej ponesrečenimi, komičnimi vložki. Da ne bo pomote, vedno z veseljem gledam tako Šugmana kot tudi Škofa, slednjega predvsem na glasbenih odrih, kadar nastopa s svojimi Čompami in tuli v mikrofon da je veselje. Ampak ko sta na odru drug drugega po obrazih mazala s tortami, tulila in se pulila za trobento, sta bila kar čudni kreaturi. Precej bizarna je bila tudi scenografija z vodo, po kateri sta topotala. Voda bi me sicer morda še prepričala, če bi le-ta imela kakšen namen. Saj ne rečem, ples na krasno glasbo iz Wong Kar Wajevega In the mood for love je bil, izveden v vodi, prava paša za oči. No, če le ne bi bila Šugman in Škof poprej v taisto vodo ne zagnala cele smetanove torte in vsebine steklenice šampanjca. Tako so morale uboge plesalke čofotati po tortnih koščkih pomešanih s šampanjcem. Precej neapetitlih, vsaj za moj okus.
Prvo izmed nagrajencev, simpatično sopranistko Sabino Cvilak, je ob prevzemu nagrade kamera pokazala zgolj za nekaj sekund, ostale morda za sekundo dlje. In nisem še doživela, da bi na kakšni podelitvi nagrad nagrajencem ne podelili cvetja. Ne vem no, ampak meni se zdi, da bi taki dami, kot je Štefka Drolc, v naročje kar pasal en precej velik šopek cvetja. Morda pa ukinitev cvetja sovpada z varčevalnimi metodami na vladi, kdo bi vedel.
Nagrade pa... po mojem mnenju so si jih vsi nagrajenci zaslužili. Čestitke!
Skratka, voditelja Janez Škof in Jernej Šugman sta se trudila z nekimi, za moj okus precej ponesrečenimi, komičnimi vložki. Da ne bo pomote, vedno z veseljem gledam tako Šugmana kot tudi Škofa, slednjega predvsem na glasbenih odrih, kadar nastopa s svojimi Čompami in tuli v mikrofon da je veselje. Ampak ko sta na odru drug drugega po obrazih mazala s tortami, tulila in se pulila za trobento, sta bila kar čudni kreaturi. Precej bizarna je bila tudi scenografija z vodo, po kateri sta topotala. Voda bi me sicer morda še prepričala, če bi le-ta imela kakšen namen. Saj ne rečem, ples na krasno glasbo iz Wong Kar Wajevega In the mood for love je bil, izveden v vodi, prava paša za oči. No, če le ne bi bila Šugman in Škof poprej v taisto vodo ne zagnala cele smetanove torte in vsebine steklenice šampanjca. Tako so morale uboge plesalke čofotati po tortnih koščkih pomešanih s šampanjcem. Precej neapetitlih, vsaj za moj okus.
Prvo izmed nagrajencev, simpatično sopranistko Sabino Cvilak, je ob prevzemu nagrade kamera pokazala zgolj za nekaj sekund, ostale morda za sekundo dlje. In nisem še doživela, da bi na kakšni podelitvi nagrad nagrajencem ne podelili cvetja. Ne vem no, ampak meni se zdi, da bi taki dami, kot je Štefka Drolc, v naročje kar pasal en precej velik šopek cvetja. Morda pa ukinitev cvetja sovpada z varčevalnimi metodami na vladi, kdo bi vedel.
Nagrade pa... po mojem mnenju so si jih vsi nagrajenci zaslužili. Čestitke!
Ni komentarjev:
Objavite komentar