sreda, december 10, 2008

V znamenju iskanja...

_

Včasih imam občutek da še vedno živim v socializmu. Morda imam ta občutek le zato, ker sem ena izmed čudakov, ki je pripravljena za spodoben zvezek s spiralo po dolgem in počes prehoditi celo mesto?! Dvakrat.
Potrebujem nov zvezek za zabeležke kuharskih receptov. No, starega sem, takoj ko sem ga napolnila, založila neznano kam. Imam se na sumu, da sem ga pozabila pri edini osebi kateri ne dvigujem telefona. Če je tako, naj pač ostane tam, kaj hočem - principom pač ne gre popuščati! Niti zaradi zvezka, v katerega si štiri leta zapisoval najboljše recepte tega sveta. Skratka, človek si ne more predstavljati, kako težko je pravzaprav najti en čisto navaden zvezek z enobarvnimi, malo tršimi platnicami (po možnosti iz plastike) s spiralo. To je skoraj tako nemogoče kot kupiti malo večjo radirko - recimo tako v velikosti 4x8cm. Ali skoraj tako težko, kot kupiti brener za požgat cukr na creme bruleeju.
Letošnje novoletne voščilnice sem si zamislila potiskane s štampiljkami, ki jih bom naredila kar iz radirke. Iskanje primerno velike radirke se je začelo že včeraj. Neuspešno. In nadaljevalo danes. Prijazna trgovka v Mladinski knjigi v nebotičniku pove, da večjih radirk ne prodajajo, ker pač ne gredo v puščice. Mimogrede ošinem še polico z zvezki. Edina dopadljiva zadeva stane 25 ojrov. Slučajno sem imela na razpolago precej časa, pa sem se odločila, da obredem vse knjigarne po spisku. "Mi lahko prosim pokažete največje radirke kar jih imate?" sprašujem. V DZS-ju mi rekoč: "Tale zelo dobro radira!" trgovka pod nos pomoli neko mini radirkico. "Ne ne, ne zanima me kako radira, ne rabim jo zato!" se branim. Ne da se mi razlagati kaj je pravzaprav namen mojega nakupa. No, ravno v DZS-ju sem potem celo dobila želeno zadevo - za pičla 2 ojra na kos, kar je v primerjavi z ostalimi videnimi dokaj malo. V isti trgovini sem našla tudi mali črni zvezek s spiralo. Na platnici je sicer imel nek precej beden znak, katerega sem potem prelepila s sila imenitno nalepko, katero sem si izprosila pri kolegici, pri kateri sem kupila luštno sličico s ptičkom, ki jo bom jutri dala za darilo.
Tako, recept za creme brulee je zapisan, pred slabo uro sem dobila mail, v katerem prijateljica sporoča, da mi bo iz Nizozemske prinesla brener! Samo še voščilnico napišem, potem pa sanjat smetanovo-vanilijaste sanje!
Vem ja, čudna sem.

10 komentarjev:

Matilda pravi ...

Ej, niti slučajno nisi čudna:-D Zezki, svinčniki, radirke, peresnice in sploh ves stationary so zelo pomemben elment čudakom, ki jih uporabljamo. Točno tak zvezek, kot si ga zamisliš, je čisto isto kot odeja za čez kavč z določenim vzorcem, ali pa balerinke točno tiste barve. Jaz recimi iščem le-te v sprano zeleni smaragdni barvi že dve leti.... Vem pa kako potekajo zadeve okoli nabave fletnih zadev v papirnicah. Če imajo normalnega vodjo (normalen je zame nekdo, ki ima občutek za estetiko, dizajn in topogledne trende in s tem ne mislim na zvezke Rebelde)se prva prepreka začne, ko ugotovi, da njihova uvozna služba tega ne bo nabavila (iz mnoooogo razlogov - eden od njih je, da je potrebno kar nekaj telefonov zavrteti in si naredit en kup dela in izgovor je, da je pa to predrago in se ne bo prodajalo!), potem so tu gospodje (ki odločajo) in , ki živijo še v socializmu in nimajo pojma kaj se producira po svetu, morda zato, ker so prej npr. tržili jogurte (in to slabo), nakar koooončno uspe naročilo in od naročenih 20 različnih izdelkov dobiš le dva (nihče ne ve zakaj) in ko zadeva prispe na police jo prodaš še isti dan (kljub mnogo višji ceni od običajne). In potem naslednji dan deklič pripelje v trgovino svoje prijateljice, ker hočejo en tak fulll dober zvezek, ugotoviš, da se ga ne da več naročit in pika. Kar je prišlo je prišlo in to leto je z naročili konec. Ko najdem kaj lepega kupim na zalogo. Resnično. Temu se reče socializem.

N. pravi ...

Mislim, da imam tudi jaz tak zvezek - jordi lobarda ali nekaj temu podobnega? Potrebujem novega, dnevniški zapisi silijo izza platnic :)

Verjetno si res čudna. Ampak to je kul :)

marushka pravi ...

Heh, ali pa če iščeš zvezek, enobarven, z debelimi platnicami, ki premore več kot 200 črtanih listov. Samo tri leta sem ga iskala. :)

Sicer pa super ideja to z radirkami. In jaz sem razmišljala o krompirju... :)

matilda pravi ...

Kje pa take lepe sličice prodajajo? Tako, mimogrede...ker je lepih stvari tako malo...

Lucija pravi ...

lepe zvezke je res težko dobiti.. sama tudi preiščem nevem kolko knjigarn, da najdem enega primerna za pisanje na poslovnih sestankih. so pa lepi od esprita, taki enobarvni, in ne preveč kičasti. mislim, da jih ma dzs, sam tolk, za naprej, ko bo tvoja kuharska knjiga polna..pozdravček

Marijan pravi ...

Ja, res je, ti naši trgovci so prav zanimivi! Ne vem, kako jim uspeva to, da situacijo, ko nimajo nečesa povsem običajnega, spreobrnejo tako, da imaš kot (nesojeni :-) kupec občutek, da zahteva nekaj nemogočega. In si zato čudak!

Moj primer. Konec avgusta sem se, nekaj dni pred odhodom na morje, odpravil kupiti nove kopalke. (Naj takoj pojasnim, da sem, po tipični moški navadi, glede tega skrajno racionalen in se za nakup ne odločam brez potrebe :-) In grem v naši štajerski prestolnici v prvo, drugo in tretjo trgovino in seveda kopalk nikjer nimajo. Hm, na srečo imamo v našem lepem mestu kraj, ki se mu reče Europark. Tam dobiš prav vse, od šivanke do lokomotive, torej verjetno tudi povsem običajne, temno modre kopalke. Seveda se zgodba začudenih obrazov prodajalk ponovi, češ, da sedaj pa zares (!) nihče ne kupuje kopalk in me nikakor ne morejo razumeti, čemu neki bi kdo konec avgusta kupoval kopalke. Ja, sem se kar malo zamislil nad sabo.
Seveda sem sprejel to dejstvo in nekaj dni kasneje na morju ugotovil, da so tiste še nove "rezervne" kopalke, ki jih, iz meni neznanega razloga prejšnja leta nisem maral, čisto v redu in so prav dobro služile namenu.

Kaj pa za naslednje leto, kdaj bo pravi trenutek za nakup tovrstne garderobe? :-)

Lep pozdrav:

Marijan

Kameleonka pravi ...

Matilda res je, meni veliko pomeni če so stvari lepe. Prav čudno se mi zdi, kako ljudje nikakor ne dojamejo da so najlepše reči najbolj preproste?! Šaraste rwči me vržejo iz tira. Zanimivo: vedno se oblačim v enobarvna oblačila - kljub temu da mi od časa do časa v oči pade kaj pisanega, tistega nikoli ne kupim, saj vem da bi se zadeve naveličala že po treh nošenjih. :)
N., ne vem katera firma je, ker sem tisti listek že zabrisala v smeti. V DZS-ju jih imajo. Pred naslovnico je na spiralo namontiran nek zelen pollist, na katerem piše da gre za recikliran papir ali nekaj takega... Precej brezvezen zvezek je, ampak kot pravim - sem ga polepšala! :)
Marushka, nisem še probala, ampak upam da bo uspelo. Ne vem s katero barvo naj poskusim. Bom probala z akrili in srebrno tempero. Poročam!
Lucija, neverjetno, a DZS je najbolje založena knjigarna!
Marijan, naši trgovci so čudni in pika!

anahribar pravi ...

Tudi jaz pogrešam malo več lepše izbire stationaryja. Sem pa zadnje čase še vedno kakega našla v Vale Novak v Citiju. Zadnjič sem opazila, da jih imajo celo od Lotte Jansdotter, tako da izgleda da se počasi premika. Počasi - zvezek po zvezek. No in v Konzorciju zgoraj se tudi kaj najde, ampak zgleda, da se je tega treba kje v tujini založiti. Za te reči se najbolj napasem na http://www.printpattern.blogspot.com/ ker na vsake toliko objavi kako reportažo iz stationary trgovine.

Karmen pravi ...

Odkar sem navlečena na Moleskine, drugih sploh ne vidim več. Je pa lušno imeti kakšne lepe barvice in svinčnike pri roki, ja.

vixi pravi ...

Ena barva, špirala, plastične platnice - Morning Glory na Trubarjevi, če še ni na tvojem spisku. Mogoče je tudi, da me že tako dolgo ni bilo tam, da trgovinice ni več.
Štampiljke se da menda super narest tudi iz adiografa za linorez.

Zelo všečen tok zavesti :)