Kam hitiš?!

_

Sem vam slučajno kdaj omenila, da okoli praznikov ne kompliciram?! Da ne kupujem daril, niti novoletne paradne mondure ne. Letošnja interna silvesterska zapoved so najlonke za ženske in kravate za moške, nakup najlonk sva s prijateljico, hvalabogu, odkljukali predprejšnji petek - ja, srebrne so, moje rebraste, Ninine gladke - no, pa kot da je to pomembno?! Ostali kosi outfita so že lep čas v omari - tisto kar nosim vsak dan, kakopak. Črno, s črnim človek ne more zgrešiti.
Kljub moji navidezni neskompliciranosti pa tudi meni ne uspe uiti množicam. Iz službe hitim po stranskih poteh, pa potem vedno znova padam v gnečo na čopovi, kjer je treba seveda nujno zaviti v milerja. "Imate posodice za sufleje?!" sprašujem najprej v Maksiju. Nimajo. V milerju stojim v vrsti za stopnice (!), "Imate posodice za sufleje?" spet sprašujem. Imajo tri, točno tri in nič več. Nemara bodo za božično večerjo vsi jedli sufleje ali creme brulee?! Nato v knjigarni iščem paus papir v ta velikem formatu - sem si, kot vedno kajpada, v glavi naredila scenarij kako bi morale izgledati te prosojne, naluknjane škatlice za piškote. Iščem lepilo, ki bi lepilo filc - za moje bodoče broške, za katere imam idejo že v glavi, pa ne vem, če bo sploh prišlo do realizacije, ker ne vem kako za hudiča naj zlepim filc, da se ne bo poznalo oz. da lepilo ne bo prišlo skozi (kakšna ideja?!). Se sprijaznim z dejstvom, da pausa pač ni, bom pa vzela malo trši obarvan papir, a seveda nimajo pravega odtenka - vsi so ali preveč benigni ali pa preveč maligni, ovojni trak ni dovolj širok, pozabim kupit kuverte - vse tako kaže, da letos voščilnic sploh ne bom poslala. Jutri še arhiviranje v službi in potem neka riba za službeno kosilo, nato pa via domov, na večerjo, v računalniku trenutno poleg fajlov domuje še trojanec - kar je načeloma super, ker bo računalnik praviloma ugasnjen do 29., ko pride serviser z morja. Briga me trojanec, brigajo me novoletne voščilnice, razsvetljeno mesto in vonji v njem - ko bi bili vsaj še ljudje razsvetljeni, brigajo me sufleji, creme bruleji, razvratne zabave, dejte mi mir! Vzela bom kvačkano odejo in knjigo in šla. Rabim naravo, divjino, rabim zrak, rada bi zadihala, rada bi vzela v eno roko knjigo, v drugo pa pecljati kozarec z vinom, muziko bom morda dala na volume up in bila za dva dni na off. Potem pridem nazaj, se malo poveselim, podružim in vam potem kaj novega povem. Do takrat pa me za božjo voljo pustite pri miru!

P.S. Upam samo, da si v jutrišnjem vrvežu ne pozabim kupiti božičnega darila. :)