ponedeljek, december 08, 2008

Prazniki

_

Pri Karmen sem zjutraj prebrala zanimiv zapis o praznikih, ki mi je dal misliti. Kaj mi pravzaprav pomenijo prazniki?!
V prejšnjem postu sem pozabila omeniti še eno besedno zvezo, ki mi ni všeč. Ni mi všeč, ker je sprana in zlajnana do nerazpoznavnosti. Vsi jo valjajo po ustih in potem, ko jo vedno znova izpljunejo, je tako obrabljena kot ofucan krzneni plašč Dedka Mraza - besedna zveza "veseli december" namreč. Kakšen veseli december neki! December je lahko vesel tako kot je lahko vesel januar, februar, marec ali pa katerikoli drugi mesec, lahko pa je tudi preklemano žalosten, kot je lahko žalosten vsak drug mesec, kakopak.
Pred časom sva se s prijateljico spraševali, zakaj neki največ ljudi depresija zagrabi prav decembra. Zakaj neki?! Zato, ker se od ljudi pričakuje, da morajo biti decembra pretirano srečni. Predstavljajte si nekoga, ki je osamljen, nekoga, ki je bolan, morda ga je zapustila žena/mož, morda mu je kdo umrl, morda je izgubil dobrega prijatelja, ker se ni preveč trudil zanj (morda ga je izgubil zato ker se je preveč trudil, tudi to je povsem možno), morda ne zasluži dovolj, da bi svojim otrokom kupil spodobna darila, morda nima niti za položnice, skratka razni vzroki. No, potem mora ta revež vsak dan venomer poslušati o "veselem decembru", od njega se kajpak pričakuje, da je srečen in zadovoljen, da mora pa zdaj ko je veseli december na veliko šopingirati in kupovati nekaj česar itak nihče ne potrebuje, da mora iti na neko super novoletno zabavo v fino družbo, kjer bo najlepše oblečen in podobne neumnosti. Dobro, zdaj pretiravam, ampak najverjetneje si ni posebno težko pred očmi naslikati človeka z enim izmed zgoraj naštetih problemov (roko na srce, med vami je najverjetneje kar nekaj takih, ki jih pesti kakšen od zgoraj naštetih problemov), le kako naj bo tak človek v tem "veselem decembru" vesel, vas vprašam?!
Vsako leto, ko na nabrežju postavijo štante, se jih neznansko razveselim. "Obvezno moramo iti na nabrežje na kuhanca!" si vsako leto rečem. Hja, pa nikoli ne grem. Prejšnji teden, na večer ko so se po okrašenem mestu prižgale lučke, sem zvečer brzela tam mimo. "Madona je lepo, madona!" je pred Zlato ladjico v telefon tulila neka pretirano vzhičena ženska. Po mestu je vel vonj po kuhanem vinu, tam nekje pri kavarni pločnik se mu je pridružil še smrdljiv klobasarski vonj, ki se je mešal s prijetnim vonjem po pocukranih praženih mandljih (ampak oboje skupaj je bilo pač preveč), moja malenkost pa je tam mimo vozila hitri slalom. Po najkrajši poti domov, kakšno kuhano vino neki - stran od pretirano patetičnih ljudi, stran od smradu! Že vidim tale veseli december: niti enkrat ne bom šla na nabrežje na kuhanca! Kot že leta poprej bom posedala po raznoraznih brlogih in se, v varnem zavetju, v krogu meni ljubih oseb, nalivala s kuhancem. Ne maram množice. Ne maram veselega decembra. Maram pa praznike, o ja to pa!
Božično-novoletni prazniki so fini, ker smo ponavadi malo dalj časa doma - ni treba vsako jutro zgodaj vstati in se podati v službo, človek si lahko privošči malce več zabave, malce več ponočevanja, ko pa si le navijem budilko, jo navijem zato, da zjutraj pečem piškote. Že nekaj let ne dajem več daril. Prijatelje razveselim s piškoti, sebe pa s kakšno dobro knjigo in morda s kakšnim malce dražjim kosom kozmetike (letos bo to najverjetneje mleko za telo iz L'Occitanea). Darila si najraje kupujem sama, ker kakopak, le sama najbolj vem kaj mi je najbolj všeč. Se tudi ni za bati, da bi kaj napačnega dobila v dar, saj smo v krogu ljudi s katerimi preživljam svoj prosti čas sklenili, da obdarovanja ne bo. Moje darilo bodo piškoti in raznoliki mini silvesterski prigrizki, katere bom začela pripravljati že dan poprej.
Najlepše novoletno darilo so prijatelji. Letos kuham za 20 ljudi.

6 komentarjev:

Vale pravi ...

Prazniki so verjetno namenjeni počitku in predstavljajo čas, ki ga lahko posvetimos sebi in svojim najbližjim. Vsaj zgodovinsko gledano izhajajo iz tega, sploh december in z njim povezan Božič in Novo leto. Ob takšnih prilikah se je pač zbrala družina, prazniki so pomenili zanjo čas, ki ga je preživljala skupaj.

V današnjem času je pojem družine malo razvrednoten malo ga jemeljemo drugače kot včasih, predvsem zaradi načina kako živimo (beri hitimo). Poleg tega je treba vključiti še marketinško komponento oziroma komponento kapitala. Kapital je praznike razprodal. Takoj po 1. novembru, ko trgovci služijo na svečah in cvetju se prične decembrska norija ali tako imenovani veseli december. Ljudje jemljejo celo kredite za darila, oštarije so polne kolektivnih fešt, hoteli polni bleščic, silvestrske cunje gredo za med, frizerji si manejo roke, v trgovinah prodajo nenormalne količine pršuta in posledično s tem je tudi veselje/depresija nenormalna ... vsaj v povprečju.
Božič preživim ponavadi v krogu mojih najbližjih (beri najljubših) novo leto oziroma silvestrovo mi je čisto običajen dan kot vsi drugi. Skuham dobro kosilo ali večerjo kot vedno, uživam pri hrani z Groznim, nado odpujsava na sprehod (kot ponavadi ob takšnih dneh) in če sva pri volji odrineva v najin omiljen kafič na drink. V kavbojkah, razvlečeni majici in bulerjih ... brez bleščic :-)

Matilda pravi ...

Ah, ne se sekirat! Famozna zloženka Veseli december je skovanka trgovcev, tako kot je Valentinovao pa še kakšen komercialni trik bi se našel, npr. nore cene, blokirane cene, popusti (ko to niso);-D.
Pred nekaj dnevi sem srečala svojo bivšo (največjo) ljubezen in ves obupan je razlagal kako so hudi prazniki, ker je takrat sam, otroci so vsaj en praznični dan pri mami, prijatelji imajo svoje familije in on (sam ko odrezano stablo u šumi) in potem mu ne ostane drugega kot da se podata on in njegov motor na brezciljno lutanje. Pa sem ga vprašala kako je z vsemi temi prijatelji, ki sicer imajo družine, ampak verjetno tudi kakšen stol pa vilico več ... Jaz sem sama že kaaar nekaj let, osamljena pa nikoli, ker sem si svojo družino (sorodniki, prijatelji, znanci) razširila in tako kot ob vikendih skupaj preživljamo čas, isto velja za praznike, da ne omenim, da sem takooo rada tudi sama (na kavču, s kozarcem vina, malce pršuta, dobra muzika in se brcam v tazadnjo). Biti sam je včasih tak luksuz! Tudi potujem rada sama, čeprav, ajde včasih zmanjka tisti drugi/a, kateremu bi težil "a ni to uauauuuuu" pa takrat pride zelo prav telefonček... pa rada grem sama v rstavracijo (kaj vse lahko oprazuješ;-)). Skratka, prazniki so DOBRO, če ne padaš na finte prisilnega veseljačenja, grmade hrane, amapak ga izkoristiš za vse kar drugače nimaš časa. Zase.

Karmen pravi ...

Ej, saj ni tako hudo. Sej ves ta hype okoli praznikov pravzaprav producirajo samo mediji.

Res pa je, da sem en čas skoraj mislila, da je nekaj narobe z menoj, ker mi na pamet ne pade kupovati daril, razen za tiste najdražje. Za tiste bližnje pa poskrbim z domačimi dobrotami, dobro glasbo, knjigo ali kakšni doma narejenim presenečenjcem.

Na novoletne zabave nisem nikoli hodila. Lani sem sicer šla, ampak zaradi tega, da sem sploh srečala sodelavce, ker sem delala doma.

Na Silvestrovo zvečer gremo z otroki, toplo oblečeni, na sprehod po praznem in okrašenem mestu, prav pravljično je. Nato se izlažavamo v trenerkah na kavču, gledamo dobre filme in kaj dobrega in kaj prepovedanega pojemo. Bleščice? A? Frizura? Jah, zakaj le.

Aja, pa še nečesa ne maram: prazničnih obiskov po dužnosti. Rada povabim prijatelje v goste in k nekaterim je seveda luštno it. Ne pa k vsem.

Kameleonka pravi ...

Vale, ravno včeraj sem pomislila da bo vsak čas valentinovo! Pa pust! :)
Matilda, vidim da se imaš fajn. Danes sem bila na kavi s prijateljico in poslušala njene tegobe, potem pa kar naenkrat nisem mogla več in sem ji kar naravnost povedala: "Ja zakaj se pa ne odseliš, če ti gre tako zelo na živce?!Res ne razumem zakaj si s tem človekom, če ti gre pri njem vse tako zelo na živce, poleg tega z njim celo načrtuješ otroka! Pa ti res misliš da je s tabo vse v redu?!" Odziv je bil precej nepričakovan - presenečeno me je pogledala in se mi celo zahvalila za moj "izpad". Ne, ni grozno biti sam, bolje tako, kot pa zraven nekoga ki ne ustreza tvojim merilom. Basta.
Karmen, seveda da ni hudo! Nekateri od vsega tega preveč pričakujejo - ponavadi so to taki, ki se jim v življenju bolj malo dogaja. :)

spela pravi ...

hm, jaz priznam, da predprazničnih "radosti" nič kaj ne opazim, ker kar zbežijo mimo mene. kuhano vino na štantih je itak zanič, ker ga redčijo... še spomin iz davnih (študentskih) časov, ko je bilo časa preveč ;)
hmja, tudi okoli daril si ne dam veliko opravit, kupim kaj svojim staršem in to je to. itak nimam časa šopingirat.
imam pa fotko predlanskega silvestra, ko opolnoči zadovoljno dremam na kavču - po dobri hrani ni boljšega ;)
prazniki so pa super fajn, ker dajo naročniki mir :D

Matilda pravi ...

Hahahah, veste kaj je recimo fajn okoli vseh teh praznikov, ker takrat ponavadi pridejo v kinodvorane razni animirani filmi in ti potem navdušen foter (moj), ki bo pravkar praznoval 80 reče "a si vidla da so naredili Madagaskar 2!?!?!, a je že v kinu ??" in potem greš s fotrom v kino, kot že mnogokrat, pa morda še kakšnega otroka pelješ zraven, če slučajno ne mislijo da so že preveliki;-D