Najboljše stvari se zgodijo nenačrtovano. In obisk sejma je bil vsekakor te sorte. Telefonski klic v četrtek ob enih popoldne, rok za akreditacijo zamujen pred dvema mesecema, z malo iznajdljivosti sem imela pogojno akreditacijo v žepu v roku ene ure! Pa smo šli. Šef se je malce kislo držal, ker je ostal doma, šli sva sami s sodelavko in jih pustili v biroju - tri dedce. Od same žalosti so potem menda pili Pelinkovec!
Ne bom vas morila s fotkami sejemskih postavitev in z obveščanjem o tem kaj je na trgu novega - to si boste, tisti, ki vas te stvari malo bolj zanimajo, lahko prebrali drugje, tule bom na hitro nanizala zgolj nekaj zanimivosti - takih, ki jih oko ne vidi vsak dan.
V enem dnevu (beri: osmih urah) je na ogled postavljeno nemogoče pregledati selektivno. Za to bi človek potreboval približno dva do tri dni. Za približno predstavo o tem, kako velik je sejem naj služi podatek, da od vhoda do vhoda (obstajajo štirje) vozi avtobus. Ampak za en splošni vtis in nabor novega štofa je tudi osem ur kar soliden tajming. In človek, ki je vsak dan veliko na nogah (beri: veliko hodi peš), je po vsem tem celo sposoben iti ven in se zabavati vse tja do jutranjih ur. No, na tem mestu ne bomo razlagali kako se je ta zabava imela končati - ampak vsekakor sem sama sebi dokazala da imam več kondicije, kot si običajno predstavljam.
Daleč najzanimivejša je bila predstavitev mladih, še neuveljavljenih oblikovalcev, v Sallonih Sattelite, kamor smo čisto po naključju zašli na začetku.
Ne bom vas morila s fotkami sejemskih postavitev in z obveščanjem o tem kaj je na trgu novega - to si boste, tisti, ki vas te stvari malo bolj zanimajo, lahko prebrali drugje, tule bom na hitro nanizala zgolj nekaj zanimivosti - takih, ki jih oko ne vidi vsak dan.
V enem dnevu (beri: osmih urah) je na ogled postavljeno nemogoče pregledati selektivno. Za to bi človek potreboval približno dva do tri dni. Za približno predstavo o tem, kako velik je sejem naj služi podatek, da od vhoda do vhoda (obstajajo štirje) vozi avtobus. Ampak za en splošni vtis in nabor novega štofa je tudi osem ur kar soliden tajming. In človek, ki je vsak dan veliko na nogah (beri: veliko hodi peš), je po vsem tem celo sposoben iti ven in se zabavati vse tja do jutranjih ur. No, na tem mestu ne bomo razlagali kako se je ta zabava imela končati - ampak vsekakor sem sama sebi dokazala da imam več kondicije, kot si običajno predstavljam.
Daleč najzanimivejša je bila predstavitev mladih, še neuveljavljenih oblikovalcev, v Sallonih Sattelite, kamor smo čisto po naključju zašli na začetku.
Zanimiva lesena kolesa. Predvsem všeč mi je bila postavitev le-teh.
Tale papirnata lučka je dokaz, da na fotografijah večina stvari lepo izgleda - v resnici gre samo za dva, okrog žarnice ovita počečkana in raztrgana papirja!
Jelenčki, metuljčki in podobne štance menda še niso passe.
Bizarni sedali v obliki jajc. Bruh!
Pri Arteku so svoj razstavni prostor omejili kar s svojimi produkti.
P.S. Ko mi bo čas dopuščal in ko se prebijem čez nagrabljen material, za vse firbce dodam še kakšne zanimive linke!
9 komentarjev:
všeč mi je besedna igra "espresso light", ampak čemu služi predpražnik, ki te stehta, pa nekako ne doženem ... da potem gosti na obisku manj pojejo? ... ali da jih tako užališ, da nikoli več ne pridejo? ...
vidim pa, da si dobro pasla "učke". lp
itaq, puncam s5 ratalo, za gvisno je bil tisti, ki je talal akreditacije moskega spola ;)
huh, milanski sejem, huh, sem spremljal preko razlicnih blogov 'dogajanje' :( mal sem zalosten, ker mi ni uspelo prit tja ze zadnje 4 leta :(
ampak, hvala bogu, da obstajajo taksni pridni kolegi, ki vse dokumentirajo :D
-sv3
jaz sem šla po službeni dolžnosti, ampak priznam, da ne bi šla, če ne bi bilo treba. 3 dni po sejmu gor in dol je sicer manj naporno kot 1 dan (lani) ko mi je že dol viselo za vse. drugo leto si bom pa tudi jaz mogla kakšno akreditacijo zrihtat ;)
oni fotelj s tušem je pa tudi meni padel v oči :D
Jackie, a veš da še opazila nisem!
Sv3der, gospa je bila - ampak mi je šla na roko, ker tudi jaz njo vedno "rešujem" v zadnjem trenutku.
Špela, res je naporno - moja sodelavka je naprimer zadobila žulje na podplatih - ampak se splača. No, mogoče res ne vsako leto za povrstjo. Ali pač.
khem, kristali na bordih? oz kaj bordi delajo na pohistvenem sejmu??
Jaka, to tudi mene zelo zanima!
Kaj boardid elajo na pohištvenem sejmu?
Ma jasno!
Boardi so lahko krasen okras sobe. Namesto slike. Pa še prostor za shranjevanje teh zadev ni več probem. Naj se vidi! Naj se vidi, da je lastnik, ahem, športnega duha :-)
Po službeni dolžnosti je bila tudi moja firma na ogledu milanskega pohištvenega sejma. Kataloge še razvrščamo. Je pa letos posebej bilo opazno, kako se pohištvena industrija prilagaja okusu novopečenih bogatašev z Vzhoda, predvsem iz Rusije, pa tudi Romunije. Stvari, kot jim pravimo kič, že prav nagravžno kičast kič, za katerega še pred 3 leti ne bi nihče rekel, da se ga bodo proizvajalci oprijeli, so sedaj del ponudbe že praktično vsakega proizvajalca. Jap, tam je denar. ;)
Definitivno je najboljši del sejma tisti, kjer se predstavljajo oblikovalske šole. Upam, bom naslednje leto na sejem šla tudi jaz, me nadvse mika.
PF, o tem en vem kaj dosti, kajti pasla sem se le na Satellitih in dizajnu ter malček na modernem.
Jah, za denar vse, ne... :-(
Objavite komentar