sreda, april 16, 2008

Nakup v DM-u

Predvčerajšnjim sem v DM-u kupovala papirnate brisače za v pisarno. Glede na to, da sem imela v denarnici le dva eura, sem kar precej prešnofala cene in našla štiri kose papirnatih brisač, ki so bile v akciji (kako sovražim to besedo!) - cena je bila znižana iz 2.08 na 1.35 eura. Na blagajni mi jih prodajalka zaračuna po ceni 1.55 eura. "Oprostite, ampak tale cena ni prava." rečem. "Že mogoče" odvrne brezbrižno "Bom šla pogledat." Gre, pride nazaj, ne reče nič in nekaj šari po blagajni. "No, kakšna je cena?" povprašam. "Ja, stanejo 1.55 eura, ampak ker je bila na polici napačna cena, vam jih bom zaračunala po ceni kakršna je bila na polici." Hm, kakšna čast! Prodajalka se ne opraviči.
Naslednji dan pridem v isto trgovino in kupim paketek nečesa, kar ženske napopamo na spodnje hlačke in se potem počutimo tako zelo svobodne in sveže. Na polici je cena 1.55 eura. Na blagajni mi blagajničarka naračuna 1.75 eura. "Oprostite, ampak tale cena ni prava." spet rečem, ona pa odvrne. "Ja, čisto možno. Jutri se bodo določeni produkti podražili, pa so najbrž kolegice že zdaj zamenjale cene." Aaaaa?! Prime me, da bi jim za vrat poslala tržno inšpekcijo. Ampak imajo srečo, da se mi s tem ne da ukvarjati. Povsem neprimerna je bila moja reakcija, ker sem artikel najprej plačala in potem šla še enkrat preverit ceno, namesto da bi poslala prodajalko da to stori ona. Ko ji nato še enkrat povem, da mi je zaračunala preveč, mi brez besed v roke porine tistih 20 centov. Se ne opraviči, ljudje v vrsti me grdo gledajo, ker kompliciram zaradi dvajsetih centov.
Pa se mi ne gre za tistih 20 centov - meni se namreč to ne bo nikjer poznalo, gre za princip in odnos trgovca do kupca. Ob mojem (upravičenem) predvidevanju, da recimo vsakega nategnejo za minimalno 20 centov, imajo konec dne v blagajni kar lep presežek. Slučajno sem obakrat kupila samo po en artikel in seveda takoj opazila razliko v ceni, predpostavljam pa, da nekdo, ki kupi več stvari, najbrž ne preverja ali se cene do centa ujemajo s tistimi, ki so označene na polici. Marsikdo pa tudi nič ne reče, ker mu je zoprno komplicirati zaradi tistih nekaj centov. In tako nas mirno še naprej okrog prinašajo... Da ne omenjam kako zoprni so s tistimi svojimi vrečkami, v katere bi ti porinili tudi šivanko, če bi le-te prodajali!

9 komentarjev:

matilda pravi ...

Kadar se drugi dan spomnem, napišem mail na firmo. Gospem v trgovini nima smisla govoriti oz. jih opominjati na neprijaznost, ker je največ kar zmorejo tisti "dober dan" s pogledom v blagajno - edino kar so jih naučili na treningu (eye contact pa jim niso razložili kaj pomeni v slovenskem jeziku).
Če pa sem zelo navihana /beri, se mi da/ potem si fašejo en glasen "kako ste viiii pijazniiii" z še bolj butastim pogledom, kot ga premorejo one.

ervinator pravi ...

Če jaz ne bi bil zadovoljen z odnosom, bi preprosto poklical inšpekcijo in ji povedal, za katere artikle gre. Kazen bi bila zagotovo vzgojna.

Vale pravi ...

To se ne dogaja samo v DMu ampak povsod in zelo pogosto. Na tak način večkrat kupim kaj po ceni, ki sploh ni prava, vendar se mi ne da s trgovci vedno ukvarjat. Sem enkrat tako dobila torbico za 5 namesto za 25 €, jakne, ki ni imela cene pa nekako nisem mogla dobiti zastonj, so mi jo pa ponudili za 50% ceneje. Ljudje smo vedno bolj površni in se nam "ne da" ukvarjat s takšnimi stvarmi, zato pa nas lahko trgovci "nategujejo" na vsakem koraku. Ste na primer vedeli, da je narezana salama/klobasa 10% dražja od tiste v kostu zato, ker bi morali krajce odrezat in jih zmetat stran, pa jih vseeno zrežjo do konca?

Nina pravi ...

Jaz vrečke preprosto zavrnem. Takoj ko jo začne vleči izpod pulta, pojasnim, da je ne rabim. In potem me trapasto gleda :D

Dinozaver pravi ...

Ob neprestanem premeščanju robe in spreminjanju cen (akcije, "trajna znižanja", podražitve, "uskladitve") je čudno, da so cene sploh še kje označene. Enostavneje bi bilo namestiti par samopostrežnih čitalcev črtne kode. Potem bi imeli lahko vsak dan sveže, "dnevne" cene. >:)

-onka pravi ...

Nina, jaz tudi.

spela pravi ...

no, meni se je v Lushu zgodilo, da mi babura ni hotela prodati po ceni, ki je bila na polici in še NALIMANA na artiklu. in ta babura je bila nekakšna šefica, ki jo je bitja na blagajni poklicalo, ko sem se pritožila. je bila pa razlika v ceni kar 5EUR za kos, skupno 10EUR. zadevo sem vseeno kupila, ker je bila za darilo in nisem imela časa okol laufat, babura me je za popotnico vzvišeno nahrulila, da ona že ve, saj je članica one zadeve za varstvo potrošnikov. ni treba omenjat, da ne grem več tja nikoli.

-onka pravi ...

Mah, Lush je meni itak brezvezen. Tako so vsiljivi, da je človeku kar slabo. In vsega te namažejo s tistimi svojimi žaubami, če hočeš ali ne. Verjamem da po izkušnji, ki si jo imela tam, tja ne boš več zavila.

spela pravi ...

heh, mene niso nikoli gnjavili ali mazali z žaubami, očitno mi na nosu piše, da znam bit zoprna ;)
jasno pa ne grem več tja. že iščem vire, ki bi mi moj shower gel nabavili v tujini :D