Lep dan

Kakšen dan! Že drugič v moji kratki službeni karieri se mi je zgodilo da sem zaspala! Sicer pri nas ni zacementirano kdaj naj bi se človek prikazal na delovnem mestu, naj bi se pa to vsekakor zgodilo tam nekje med osmo in deveto. Ponavadi prihajam ob osmih, to pa zato, da jo ob štirih lahko kaj hitro ucvrem. In danes sem oči odprla, ko je ura kazala dvajset čez osem. Nekako mi je celo uspelo, da sem točno ob deveti in deset minut zasedla službeno mi mesto! Nato pa me je doletelo tisto kar najbolj sovražim: prenašanje sličic iz programa v program: cel dan. Od vseh pln psd jpg ai in indd, resolucij in dimenzij se mi je že kar mešalo v glavi. Zapovrh vsega je računalnik javljal da je "virtual memory low" in tudi obnašal se je v stilu "enkrat danes enkrat jutri". Za povrh vsega me med vsem tistim prenašanjem sličic s čudnimi končnicami, oseba, ki sedi poleg mene gnjavi, da sem mu za osebno tajnico in tipkarico (ker on pač ne zna slovensko - ja kaj, naj se pa nauči), sam pa me za zahvalo že tretji dan posiljuje s Tulijom Iglesiasom (ne vem kaj je huje Tulio ali Robbie Williams). Da ne rečem, da me medtem ko se sklanjam proti računalniku našega dj-ja skoraj pobere zavoljo postanega vonja po česnu, ki ga le-ta oddaja. Za povrh vsega se vsako jutro polije še z enormnimi količinami parfuma. Pa bog ne daj da bi človek vrata odprl, ker potem bi od mraza vse pobralo. A zadušimo se pa lahko?! Vsa tečna se od tam poberem točno ob peti in deset minut.
Takole na poti domov premišljujem o polnozrnatih kruhkih za tolst, katere potem neuspešno iščem v treh trgovinah zapored in na koncu dobim v četrti. Čakam v vrsti... čakam... čakam. Pridem domov... čakam da se bo računalnik nakonektal na internet. Po desetih minutah me mine potrpljenje in ga od silnega navala jeze skoraj vržem skozi okno, vendar se pravočasno spomnim da to nebi bilo dobro, ker dotična zadeva sploh ni moja, zato hudiča raje reštartam. Za povrh vsega je pa zdajle še deževati začelo. Optimist sem, ker mislim da se bom na današnjem koncertu imela fino. Mogoče pa vendar... Komaj čakam da se poberem odtod, nekje spijem flašo pira in prižgem čik!