Prizorišče: Trgovina z navtičnimi pripomočki
Oseba A: Dober dan! Khm, pri vas sem zadnjič kupila tale obesek za ključe (kompas). No, obesek naj bi bil darilo, vendar ga ne morem podariti naprej, ker sem medtem ugotovila, da ne deluje kot bi moral.
Oseba B: Aja, pa saj ni mišljeno da bi deloval. To je samo obesek.
Oseba A: (sama pri sebi: "WTF"!) No no, to ni samo obesek, to je kompas. Če kupim kompas, pričakujem, da bo korektno deloval in ker tale ne kaže kot bi moral, želim da mi ga zamenjate.
Oseba B: Ja no, ampak res ni mišljeno, da naj bi pravilno kazal. To tako je... To je samo obesek. Ne bomo vam ga zamenjali.
Oseba A: No poglej (ti mula predrzna), tule so navodila kako se z njim rokuje, torej je po vsej verjetnosti kljub vsemu mišljeno, da naj bi predmet imel neko dvojno funkcijo. Glede na to, da se s tabo ne morem ničesar zmeniti, želim da pokličeš svojega nadrejenega.
Oseba B (predrzna mula): se počasi odmaje... In primaje nazaj s svojim šefom. Ta zraven neuporabnega predmeta postavi tri enake predmete iz police, ki kažejo vsi v isto (in seveda različno smeri dotičnega) smer in predmet brez besed zamenja. Predrzna mula se medtem poklapano odmaje neznanokam. Nauk zgodbe: Človek mora biti zoprn in vztrajen. Vedno in povsod. Se mi še ni zgodilo, da bi me trgovec prepričeval da je napačno pričakovati, da naj bi kupljena zadeva dejansko delovala.
Gotovo ste se vprašali, kaj za vraga v štacuni z navtičnimi pripomočki išče bejba, ki se še nikoli v življenju ni potopila nižje od težišča svoje riti?! Čevlje sem našla tam. Nekega jutra sem šla mimo in v izložbi zagledala svoje dream shoes!! Samo niso imeli številke...
5 komentarjev:
Nauka te basni sem se naučila od svoje mame. In ga - po načelu "lepa beseda lepo mesto najde" - posredujem celo SVOJIM strankam. :)
Tjaša, to je načeloma res, vendar je mesto naleta lepe besede odvisno predvsem od lovečega osebka, ki stoji na drugi strani pulta. Zatorej lepa beseda včasih neugledno pristane na tleh. :-)
bravo, dobro si naredila! Tako kot je treba! čestitke...
Verjetno nisem bila najbolj jasna: stranka, ki želi kaj doseči, mora biti vztrajna in prijazna. Ne toliko prijazna v smislu, da loveči element pade v inzulinsko komo, ampak spoštljiva. Imaš primerke, ki začnejo nemudoma zmerjati (ne moreš si sploh predstavljati na kakšni ravni) - če niso upravičeni do česarkoli po ZVPu, vsaj pri nas ne dobijo niti pojasnila, ampak se jim samo "prisrčno zahvalimo za cenjeno mnenje". :)
Druga skrajnost so ljudje, ki morda tudi sploh do ničesar niso upravičeni, a se potožijo prijazno in vljudno - takim ponavadi naredimo še kakšno ekstra uslugo.
Saj ni tako težko razumeti, zakaj je tako.
Tjaša, moja taktika ob neprijaznih ljudeh, napr. prodajalcih, ki te postrežejo z mrkim izrazom na obrazu je, da se nasmehnem in rečem: "Najlepša hvala, zelo ste prijazni." In neprijazna oseba potem samo zabodeno gleda, jaz pa se obrnem in elegantno odkorakam iz trgovine. :-)
Ja, imaš norce, ki za vsako malenkost pizdijo - take najbolj zmedeš, če ostaneš miren.
Objavite komentar