Jesen me je ujela nepripravljeno: s tremi kupi poletnih mikic, tremi pari prevelikih kavbojk, z oguljenimi Le coq sportif, z nekaj muzejskimi eksponati in nekaj kosi oblačil tipa "kupljeno in nikoli oblečeno". Če sem še prejšnji teden trmasto furala bombažne hlače hlamudrače in bolero jaknico, mi je ta teden nepreklicno odzvonilo.Danes mi torej ni preostalo drugega, kot da zlezem v kombinacijo muzejskega eksponata in neprištevnega nakupa. Da bi malo razbila togost oblačilne konstrukcije, sem jakno ozaljšala s priponko, s katere mrko strmi obraz Bele Lugosija. Nič ni pomagalo - še vedno sem se počutila kot tajnica direktorja naftne družbe. Reakcija sodelavcev: "Zakaj si pa danes tako zrihtana?" "Zato, ker nimam ničesar drugega za oblečt!"
Posledično je bilo treba naredit en krog: v slabi uri sem oblezla striktno kar vse po vrsti brez izjeme: od Zare, Benettona, (celo) Fuj-Orsaya, (celo)Tkanine, Esprita, Max Mare, do Almire Sadar - neuspešno. Če niste zaprisežen klasik - če se torej ne oblačite v bluzice, vam preostane samo še to, da svoje telo stlačite v oblačilno kreacijo tipa "v pričakovanju" - rezultat navleke oblačilnega kosa je prikazan na zgornji sliki - nevšečno. V teh Zarah in H&M-ih se človek počuti, kot da bi pomotoma zašel v trgovino za nosečnice. Tudi če bi imela mere 90-60-90, v tehle capah ne bi mogla izgledati kaj prida ženstveno. Prav tako neuspešno je bilo iskanje krila - v večina trgovinah jesensko-zimskih še niso dobili (jih bodo pa baje "vsak čas" - no, čas bi že bil), če pa že, so pa krojena tako, da v njih izgledaš kot narodna noša, ali pa so občutno prekratka. Ali pa imajo vzorce: "Da vam tele rožice niso všeč?! Pa tako luštne so!" "Ne, ne maram vzorcev."V Benettonu so imeli na ogled tri, pri Sadarci dve (+ veliko poletnih, a kaj bi človek zdaj počel z njimi), V Max Mari so mi prav tako tri prinesli iz skladišča. Slednja so bila po videzu sodeč iz leta 1995 - morda sem v svoji neposrečeni oblačilni kombinaciji res dajala vtis, kot da bom v trenutku slabosti kupila, karkoli mi bodo že pač ponudili, pa četudi bo to rjavo plišasto krilo. Upam, da se bo kmalu otoplilo, da bom imela malo časovne rezerve za iskanje šivanke v kopici sena. Kako naporno je življenje urbanega človeka!
20 komentarjev:
Kameleonka, temule tmurnemu ozadju si se na fotki prilagodila tako dobro, kot pritiče tvojemu imenu :)
Hja, eni imamo to posebno sposobnost. :-)
Ja, tudi jaz mam isti problem...Nič nimajo.. Zato hodim naokoli nesrečna in razočarana nad ponudbo v Lj...
P.S. A je tistole MUJI torbica? :)
Muđi, Muđi - jo nosim že ene štiri leta, pa je še kot nova! Moja babica ima ravno tako, a jo špara, tako da bom, ko se bo moja znucala, najbrž ponosila še njeno. :-) Mal gnarja - velik muske. Jo imaš ti tudi?
Nimam je, sem jo pa večkrat gledala v Lnd... Zdaj mi je pa malo žal...
Znajdi se in naj ti jo prinese kdo, ki gre tja na potep. Meni so jo prinesli. :-)
Aja, pozabila povedat katero super lastnost ima muđijevka: ni se mi še zgodilo da nebi šlo vse not. Sportbilly torbica! :-)
Anolopka, nekdo, ki mu iz neznanih razlogov ni uspelo komentirati, mi na mail sporoča, da sva lahko tudi nagi.
Jaz pa pravim, da daleč od tega nisem. Naga in bosa, s torbico v roki. Ampak obstajajo tudi druge opcije...
Ravno včeraj sem v Emporiumu, Zari in trgovinah tam okoli ugotavljala, kateri "_" si je zamislil, da so črno-zlato- bele nosečniške tunike 1. všeč večini žensk 2. pristojijo nenosečim ženskam 3. da so ženske tako trčene, da bodo plačale, da se skrivajo za burko.
Meni namreč zdi to protislovno: po eni strani prepričujejo potrošnice, da je (pretirano) zaobljeno neestetsko, po drugi pa jih skušajo kolektivno stlačiti v neke prepasane vreče. Ki pa v resnici ne pristojijo nito ženskam z merami 90-60-90, niti tistim z 90+epsilon-60+epsilon-90+epsilon, epsilon večji od nič.
Αναμαρια, točno to: protislovno je. Gojiti nek kult ženstenosti, obenem pa ženske skoraj prisiliti, da se stlačijo v neke brezoblične mehurjaste gmote. Tudi čez poveznjen pas ne pomaga kaj dosti - morda tistim 90-60-90 še, ostale kreature pa naredi še bolj bizarne.
V naslednjih dneh si moram nabavit šuhe ... seveda že vnaprej vem, da ne bodo imeli takšnih, kot so meni všeč ... ker sploh še ne vem kaj mi je všeč ...
Tudi jaz ne vem več kaj mi je sploh še všeč - v glavnem, nič od tega kar je na razpolago.
Jep, to kar se zdaj pojavlja v štacunah je ogabno.
Torej punce, kam gremo v šoping? Po možnosti skupaj. A nisi, Kameleonka, enkrat omenjala ene italijanske štacune? Nikoli še nisem bila v Italiji na šopingu, skrajni čas, da to spremenim.
Karmen lahko kar takoj. Ta vikend - če ne grem v petek zvečer ven, kar bom izvedela enkrat v petek proti večeru. Ampak ti si vodja puta in ti poveš kdaj gremo. Jaz pa povem kam - zdaj namreč vem, sem se pozanimala. Ni daleč! ;-)
Žal, ta vikend imamo teniški turnir. Sori.
Bomo pa prišparali!
Da vam povem tudi nizozemska se duši v nosečniških cotah. V trgovinah s čevlji pa sami zimski škornji. In tudi na nogah. Jih nosijo kar na boso nogo. Svašta! Jaz sem pa računala, da bom lahko v Ljubljani kaj normalnega kupila :-(.
Hja Ofca, nič ne bo. Jaz sem v največjem obupu premišljevala, da bi ustanovila svojo znamko z oblačili. Ni hudič, da je enkrat res ne bom! ;-)
O škornjih na boso nogo ...
Taljanke so jih nosile celo poletje ... vedno, ko sem kakšno uzrla, sem si v živo predstavljala kako mora smrdet taca v poletni vročini, ko zadevo sezuje, pa četudi prej v škorenj naštupa tono boro talca ... fuj, fuj, škornji na boso nogo so isto kot sako na golo kožo ... yeak
Objavite komentar