Ste naveličani svojega partnerja? Radi bi ga prevarali z drugim, pa si ne upate? Tisti drugi bi bil dober samo za seks, ta, ki ga imate, pa za vse ostalo in ste v dilemi za katerega se odločiti? Radi bi zanosili s svojim partnerjem, pa ne veste ali si otroka sploh želite. Menite, da je življenje grozno naporno in vsega ste naveličani. Če ste na vsa vprašanja odgovorili pritrdilno, je z vami nekaj resno narobe. Predlagam, da se naročite pri psihiatru ali pa si s krhko glažavno prerežete zapestje. Mene pa prosim pustite pri miru. Moj službeni odmor traja pol ure in želim ga preživeti kolikor je mogoče kvalitetno - v družbi ljudi, ki se jim kdaj pa kdaj le zazdi, da življenje ni "za en drek" in ki so sposobni pogledati malo dlje od točke, kjer se konča ograja njihovega vrtička. "Življenje samo po sebi ni tako strašno zapleteno," rečem "življenje je zapleteno zato, ker si takega naredimo." Nič ne rečeš, samo debelo me gledaš...
15 komentarjev:
Včasih se je treba naučit tudi prijateljem znat rečt NE in DOST TE IMAM. Meni ne gre najbolje, a delam na tem :- )
Tudi meni gre strahotno na živce to jamranje, kako je oh in sploh vse grozno in kako je grozno šele bilo, da o prihodnosti raje ne govorimo.
Če sije sonce je prevroče, če dežuje je premokro - vedno se najde kakšen razlog za udrihanje.
In potem si včasih zares dobre volje in skušaš pomagati, pa rečeš, da če je pa tako grozno, bi pa lahko morda kaj spremenili. Potlej pa vedno pride tisti vzdih: ah, saj se nič ne da. Tako pač je.
Nato ponavadi malce zlobno pridenem: lep dan še naprej in čimprej zbežim stran.
Res je, jaz sem si ga zapletla, zdaj pa ga odpletam. In o tem se s tabo definitivno ne bom pogovarjala. Vsaj ne med odmorom med malco. :P
p.s. Odgovori kljub vsemu niso bili pritrdilni. :))
Karmen res je, a težko je to povedati. Sicer sem potem jezna sama nase, ker nekaj fejkam, a nimam toliko jajc, da bi v obraz povedala, da mi ni ravno issue of the day takih štorij poslušat. Ljudje se premalo ukvarjajo sami s seboj in zato jim je dolgčas, posledično iščejo neke hipne zadovoljitve, ki pa na dolgi rok ne prinesejo trajnega zadovoljstva ampak kvečjemu zmešnjavo. Tako je moje mnenje, ampak dopuščam možnost da se motim. :-)
Ja no kaj češ rečt, jaz ponavadi pripomnim da se mi zdi, da mi pravzaprav ni nič hudega (če odmislim, da je kakšno jutro ko se zbudim megla in da mi ne uspe kupiti zimske garderobe) in potem me oseba, ki jamra čudno gleda.
Nimfa tudi jaz sem imela obdobja o katerih nebi razpravljala ne med odmorom za malico in ne kadarkoli drugič. Ampak se zgodi - bilo i prošlo. Gremo s polno paro naprej!
Ne vem kaj, ampak nekaj te je zlo razpizdilo! No ja, vcasih res pomaga, da koga posljes u q. Se potem oba lepse pocutita, saj se vsaj ve kam kdo pase!
London, mislim da sem se razpizdila predvsem sama nad sabo, ker to poslušam in kimam, namesto da bi povedala kaj si o vsem tem mislim oz. da se mi tega ne da poslušat. Zato se razpizdim. Ker ne postavim mej. Ja, včasih bi bilo treba koga kam poslat.
V bistvu si torej najprej razpizdena*** nad seboj, ker ne znaš napizdit*** osebe, ki te je spravila v pizditis***. Knede.
*** otroc' stran gledat!
Jaz sem še hujša. Najprej razumevajoče poslušam in kimam, ker nočem užalit osebe, če pa se to nadaljuje potem kar naenkrat eksplodiram, rečem stvari, za katere mi je potem žal, oseba na drugi strani pa mi ponavadi zameri do konca življenja in me označi za najbolj hudobno bitje na svetu. Pretvarjanje ni vredu, ker slej ko prej povzroči sranje ...
Uh, kok si fajn napisala..
Res je včasih škoda časa za jamranje. Mislil sem, da bo post pisal o tem, pa ne.
Pa da ne bomo tle samo jamral, kako je vse to res, raje danes pozdravimo vsak po tri neznance.
Z nasmehom.
Boštjan, hvala! Z nasmehom pozdravljam nazaj! Moram najt še ostala dva neznanca, da ju pozdravim. :-)
Se mi je dogajalo, da z nekaterimi osebami, ki so mi bile včasih prav zabavne in prijetne, sploh nisem več želela na drink... Samo jamranje in nezadovoljstvo,...
In potem sem ugotovila, da jih ubistvu ne rabim...
Je pa res, da tole prehodno obdobje ne zjebe samo garderobe, amapak tudi psiho... Vsaj pri meni je tako... (pa je spet vreme razlog :D)
Anolopka, te povabim na kafe - bova družno jamrali nad vremenom! :-)
Aja, hudiča saj danes je bil vendar sončen dan! No, potem pa nad garderobo - saj se vedno kaj najde, samo potrudit se je treba!
Lahko, kofe... :D
Se zmeniva na mailu: Nicku dodaš še afno, pa gmail.com
Objavite komentar