Mrk

Dragi zvesti, nezvesti in naključni obiskovalci, za štirinajst dni bom mrknila.

Grem na roadtrip malo prečekirat kakšne pvc vrečke delijo drugod po svetu...

Morda vas bom celo malček pogrešala!

Tudi vi se imejte lepo, pa kjerkoli že boste!

Zelo sem se namučila...

K omari sem pristavila stol, stopila nanj in par minut brskala po škatlah, ki so na polici pod stropom. Ko sem stopila s stola, sem bila premočena, kot da bi me pravkar nekdo polil z lavorjem tople vode. Nikoli si nebi mislila, da je to lahko tak napor - mislim da mi vročina ne paše preveč!

Zloba pa taka...

"Datoteka ...exe je zaženljiva datoteka. Tovrstne datoteke lahko vsebujejo viruse ali drugo zlobno kodo, ki lahko škodi vašemu računalniku. Bodite previdni pri odpiranju te datoteke... bla bla bla..." Zlobna koda - pa kdo za vraga tole prevaja. A mi lahko prosim nekdo razloži, kako je koda lahko zlobna?! In če je vse to res, si danes zvečer ne bom upala zatisniti očesc. Zlobna koda morda lahko napade tudi mene in mi poje možgane, prav tako kot jih je temule "prevajalcu". Kako že gre tisti vic: "Svašta!" pravi krava, ki sedi na drevesu in štrika...

Ljubezen

Na tole bukvico sem čakala od lanskega septembra. Posodil naj bi mi jo znanec, vendar knjigi nikakor ni uspelo priti do mene, saj so si jo njegovi prijatelji podajali iz rok v roke, kar je prav gotovo eden izmed pokazateljev, da se jo res splača prebrati... Zadnjič sem jo ugledala v svoji najljubši knjigarni in sklenila, da je pa ravno zdaj ugoden čas, da si jo kupim in preberem. Da vidim če sem morda naredila kaj narobe (Čeprav itak vem da nisem - jaz nikoli ničesar ne naredim narobe. Če izvzamem, da sem preveč popustljiva, kar zna bit tudi eden izmed razlogov da gredo stvari narobe). Zdaj berem in se učim. De Botton piše o zaljubljanju, odljubljanju in o vsem kar spada zraven. Misli se nizajo skozi prizmo romana, tako da nimamo občutka da pravzaprav beremo neko edukativno čtivo. Independent je o knjigi takole zapisal: "Single-handedly, de Botton has taken philosophy back to its simpliest and most important purpose: helping us to live our lives."

Priporočam vsem zaljubljenim kot tudi nezaljubljenim oz. vsem, ki se imate namen še kdaj zaljubit. Jaz se definitivno nameravam, vendar moram najprej do konca prebrat tole knjigo. Saj ni tako zelo debela...

Miš

Sovražim miši! Tiste na kablih, zaradi katerih ti otrpneta prstanec in mezinec. To se mi je namreč pravkar zgodilo - že drugič v tem dnevu!! Pokoj bom najbrž dočakala s paralizirano tačko...

Vrečke vrečkice

Zgodba št. 1:

V DM-u (Drogerie Markt) kupim energetsko ploščico. Ob nakupu mi prodajalka ponudi vrečko, ki jo zavrnem in obenem vprašam: "Pri vas pa vedno ponudite vrečko. Zanima me ali to počnete samoiniciativno ali imate tako naročeno?" "Vsakemu kupcu moramo obvezno ponuditi vrečko." odvrne prodajalka. "Mhm, to se mi zdi zelo neekološko. Povejte svojemu šefu, da so se stranke pritoževale, češ da ste neekološko osveščena trgovina." Prodajalka me debelo pogleda: "Saj se ni še nihče pritoževal, samo vi ste se." "Eh, saj ni važno" odvrnem, "Vi kar recite da so se drugi tudi." Vame strmita dva para izbuljenih oči - trgovka in ženska, ki stoji v vrsti za mano... Ja čudna sem, kaj češ!

Zgodba št. 2:

V Merkatorju mi trgovka ob nakupu ponudi vrečko. Moje vprašanje je enako kot v prej opisanem primeru. Trgovka odgovori: "Ne, ni nam treba dajati vrečk, toda jaz jo vedno ponudim." "Joj, zelo ste prijazni, vendar pa to ni preveč ekološko." odvrnem. "Ja saj nikogar ne silim, jaz ponudim, potem naj se vsak sam odloči ali jo bo vzel ali ne!" reče in me grdo pogleda.

Zgodba št. 3:

Spet v DM-u kupim paket robcev. Ob tem ko mi trgovka ponuja vrečko rečem: "Ne hvala! Ampak tile vaši šefi so pa kar malo zoprni s tem svojim dekretom z vrečkami, ne?!" "Ja ampak res!" odvrne trgovka. "Koliko nepotrebnega svinjanja je s to plastiko, vaše šefe bi moral nekdo malo podučiti o ekološkem obnašanju!" rečem. Trgovka prikima in reče: "Saj to niso navodila šefa, temveč direktorja. Si morete misliti kaj se je enkrat zgodilo: Direktor je prišel nakupovat v eno od poslovalnic kjer ga prodajalka ni poznala. Ob nakupu mu ni dala vrečke in jo je odpustil!" Ob njeni izjavi obe naenkrat zavijeva z očmi...

Zgodba št. 4:

Nakupujem v dupliškem Fructalu, s seboj imam svojo tekstilno vrečko, v katero zlagam nakupljeno. Prodajalka me opazuje in reče: "Joj, takih kot ste vi je pa malo." "Ja, ponavadi imam tole malho vedno s seboj." odvrnem. "A ne, te plastike je res preveč!" reče ona.

Malha iz tekstila je v moji torbici skoraj vedno prisotna. Če je nimam s seboj, kupljeno zložim v katero izmed napol praznih vrečk, ki jo imam pri sebi. Ko tehtam sadje, pa dam v eno vrečko več različnih sadežev. Kot posameznik k splošnjemu ne-svinjanju najbrž ne pripomorem dokaj veliko. Nekdo tak, kot je naprimer zgoraj opisani gospod direktor, pa bi lahko naredil bistveno več. Samo pomislite, koliko ljudi dnevno nakupuje v zgoraj omenjeni trgovini!! Razumem, da gre tu za reklamo in da ga morda celo po nedolžnem obtožujem - morda se da te njegove vrečkice tudi reciklirati (za kar spet rabimo energijo, a to je že druga zgodba)... Zakaj nebi razmišljali širše: v avstrijskem Sparu lahko kupite nakupovalno malho iz bombaža. V španskem Skunk funku vam cunje ob nakupu zložijo v lično potiskano tekstilko, ki ima dovolj dolg ročaj, da si jo po poštarsko obesite preko telesa - tako imate roke fraj, obenem pa jim delate reklamo in kar je navažnejše: malho lahko še neštetokrat uporabite...
Zdaj boste rekli, da bi z uvajanjem tekstilk kar naenkrat nastala prava poplava... Tisti mojih let se nemara še spomnite kuhinjskih servetov z logotipi pralnega praška - moja roditeljica jih ima v uporabi še ene par - Meni so najljubši tisti legendarni - z zelenimi jabolčki na beli podlagi. Ko bi se torbe naveličali, bi jo preprosto razparali in uporabili za kuhinjski servet. Zdaj boste rekli: Komu se pa da parat?! Kdo pa sploh še potrebuje kuhinjske servete?!

Oglas

Potrebujem nekoga, ki bi zehal namesto mene!! V nasprotnem primeru bom kaj kmalu utrpela izpah čeljustnega sklepa...

Gostujem

Za dobrih deset dni postajam šefica stanovanja in s tem tudi lastnica prekrasnega razgleda na Ljubljanski grad. Luksuz - ko ne bo treba vsak dan odhajati nazaj v rodno mi mesto, zjutraj pa se bom pol ure po tem, ko bom odprla zalimani očesi, znajdla direkt za pisalno mizo v biroju. "Lastnik na dopustu" je stanovanje generalno pospravil in celo poribal tla. Edini nalogi, ki jo imam sta, da rožo, ki je v vazi ob stanovalčevem prihodu zamenjam z novo ter na vsake dva dni zalijem pomarančevec na balkonu. Grmada knjig pripravljena, cedeteka kar dobro založena, v hladilniku se hladi pivo... Danes ne rabim družbe - uživala bom v razgledu in tišini...

Želim si...

...šlape, ki:

- po možnosti nebi bili zlati

- nebi bili niti srebrni, še manj pa beli

- nebi imeli paščka spletenega v kitko

- bi bili dovolj široki, da mi nebi pol prstov drajsalo po asfaltu

- bili bi številko večji od moje običajne cifre, kar pomeni da govorimo o cifri 41.

Vedno manjša se mi zdi verjetnost, da mi bo sploh kdaj uspelo najti želene natikače. Do nadaljnjega sem obsojena na šlapanje v starih ponošenih H&M japankah, s podplatom v debelini škrtulasto odrezanega koščka salame. Kako krut je ta kapitalizem!

Slikca: od tukaj

Globalstuff

Uzrla sem jih v vitrini istoimenske trgovine - krhke porcelanaste broške danske oblikovalke Anne Black, ki poleg nakita oblikuje tudi krožnike, skodelice, luči in vaze. Enostavnost skandinavskega dizajna me vedno znova fascinira. Še ena serija predmetov, ki jim ni potrebno ničesar odvzeti niti dodati. Klik za vse firbčne...

Minutka za sljast: Blitvin zavitek s popečenim tofujem

Potrebujemo:
Zavitek listnatega testa (po možnosti polnozrnatega, če ga nimajo pač kupite navadnega)
500 g polnomastne skute
en lonček navadnega jogurta
Velik šop blitve
En por
Sezam
Zavitek tofuja
Sol, muškatni orešček

Najprej pripravimo delovno okolje, vštevši z dobro glasbo. Kompilacija "The best of International Deeyay Gigolo records (mixed by Tiga)" krasno nalega zraven. Vendar ne bo nič narobe, če si zavrtite kakšno drugo glasbo.

Blitvo zblanširamo, odcedimo, sesekljamo. Skuto zmešamo z jogurtom, osolimo, dodamo nariban muškatni orešček in vmešamo sesekljano blitvo. Zelo pomembno je, da nadeva ne pojemo, ker v nasprotnem primeru v testo lahko zavijemo zgolj tofu in por, kar pa nebi bilo tako zelo dobro. Ja, skutno-blitvin namaz je tako dober, da bi ga še angelčki jedli, če bi ritke imeli.

Tofu narežemo na kockice, ga popečemo na olivnem olju in zalijemo s svetlo sojino omako. Narežemo por in fliknemo med tofujeve kocke da se malo opraži.
Testo razvaljamo, namažemo s skutno-blitvino maso (če je seveda nismo prej pojedli), potresemo s kockicami tofuja in porom. Zavijemo. Spoje testa namažemo z vodo, da se testo lepše sprime in nam nadev ne uide ven. Fliknemo v predhodno (200°C) ogreto pečico in pečemo 20-25 munut.

Nič nas ne sme presenetiti

Danes se je zgodil sila adrenalinski službeni petek. Bili smo opozorjeni, da obstaja velika možnost da nam je neka zoprna stara vešča za vrat poslala eno od treh možnih inšpekcij - ali morda vse tri - ne vem. Zjutraj smo torej imeli urgentni sestanek, na katerem smo sklenili, da se nemudoma zaklenemo v pisarno in glumimo da nas ni. Približno tako kot Pakistanci sredi Londona, ki dneve in dneve ilegalno štepajo v zakotnih delavnicah. No takole je bilo: najprej smo se zaklenili, nato je šef zaukazal da damo glasbo bolj naglas (kar bi nas itk izdalo), da pač uživamo dokler se da. In potem smo zaklepali in odklepali za vsak drek - ob vsakem odhodu na wc ali kamorkoli že. Sodelavec je večkrat stopil na stol in špegal skozi nadsvetlobo, če morda kdo prihaja, a ni bilo nikogar. Ko si prišel iz wc-ja, si moral potrkati in povedati kdo si oz. geslo. Na koncu je bilo že kar zabavno - vse skupaj je spominjalo na vajo "Nič nas ne sme presenetiti", ki so jih organizirali v času socializma... Okoli enih smo družno ugotovili, da nemara ne bo nikogar, ker je petek, zato smo vrata spet odprli na stežaj, ter ugotovili da je zunaj lep sončen dan ter nemudoma odšli na kavo. Občutek mi pravi, da če jih ne bo v ponedeljek, potem jih ne bo celo poletje, saj so itak dopusti, tako da bomo spet zaklepali šele enkrat v začetku septembra.

P.S. Vsem osamljenim bralcem, ki so lastniki črnih in zlatih bančnih kartic sporočam, da me njihove kartice ne interesirajo več, saj mi je delodajalec danes za 1/4 zvišal honorar. Če bi to vedela prej, bi zadnjič zagotovo nakupila več modrcev in gat!

Uporaba skretnih pripomočkov

Pred nekaj dnevi sem pisala, da nas v službi zadnje čase večkrat pričaka umazan wc. V pisarni nas je pet. Od teh petih eden nikoli ne obiskuje wc-ja, se pravi da ostanemo štirje potencialni packi. Od teh štirih je eden službo nastopil pred tremi tedni - pred tem z wc higieno nismo imeli nikakršnih težav. Se mi je kar smilil naš šef, ker se mora ukvarjati še s tem, kako bo nekomu razložil nekaj, kar bi mu morala že pred kakimi tridesetimi leti povedati njegova mamica. No in danes me za dobro jutro spet pozdravi umazan sekret. Sklenem da imam tega dovolj, zato ob prihodu v pisarno na ves glas zavpijem: "V vednost vsem: wc sem pustila tak, kakršnega sem dobila." In šef zavpije nazaj: "Prav si naredila!" Kasneje omenim, da obstaja majčkena možnost da bi šla v nedeljo na nek koncert, ter da se do ponedeljka ne bom mogla vrniti domov in vprašam, če bi si v ponedeljek lahko vzela dela prost dan. "Lahko" se oglasi sodelavec "Samo če greš zdajle sekret poribat!" "Ne grem" rečem "raje ne grem na koncert!" Čez nekaj minut se je osumljena oseba odpravila proti wc-ju. Ob mojem naslednjem obisku je bila školjka čista.

Najbolj zoprno pri vsej stvari mi je to, da zaradi tega na človeka, ki mi je drugače čisto simpatičen gledam povsem drugače kot pred tem. Nekaj na njem me silno moti - o njem sem si ustvarila sliko umazanega človeka, ne morem pomagat.

Slikca: Koziol - če bi imela eno izmed tehle metlic, bi z njo šarila tudi po čistem wc-ju!

Danes se je zgodilo:

1. V službi smo bili cel dan brez interneta. Počutila sem se odrezano od sveta.
2. Prav tako v službi trpela zavoljo pomanjkanja dela. Grozno! Počutila sem se zelo nekoristno.
3. Prav tako v službi ugotovila, da nekateri kljub svojim 34-im letom še niso odkrili funkcije uporabe skretne metlice.
4. Zelo dobra prijateljica mi je razkrila, zakaj je šla nepričakovano na dopust in za več dni izklopila telefon. Nato je še navrgla, da do februarja ne bo kadila in pila alkoholnih pijač. Draga prijateljica, če tole bereš: Vesela sem zate in saj veš: "Rada te mam." - za vse nepodučene: to ni patetični izliv ampak interna fora, ki jo poznava samo midve z M.
5. V Treh muhah sem kupila ogrlico, ki mi jo je prodal - ne boste verjeli - Slavko Gaber personaly himself. Slavko mi je bil že od nekdaj kul, zdaj se je moje pozitivno mnenje o njem samo še okrepilo. (ogrlica je kičasta ko sam hudič in da, zelene barve - ne vem kaj me je obsedlo s tole zeleno?!)
6. Prvič po dolgem času se mi je zgodilo (ne vem sicer kako je bilo to možno), da pri nakupovanju nisem pogledala cene - za en modrc in dvoje gate sem odštela 1/10 svoje plače. Posledično zgrožena ugotovila, da sem izbrala napačen poklic. To napako lahko še vedno popravim in se bogato poročim. Morda ta blog bere kakšen osamljen lastnik zlate bančne kartice?!

Bizarno

Danes je bil v oddaji Osmi dan prispevek o prenovi Moderne galerije, ki je bila zaupana arhitektoma Bevku in Peroviću. Zanimiv podatek je prav gotovo ta, da prizidka ne bo - arhitekta bosta prostor predvsem očistila "navlake", ki se je tam nabrala z leti - poskušala bosta slediti Ravnikarjevim mislim in načelom, ki so ga vodila pri projektiranju. Kot vsaka sodobna evropska galerija, naj bi tudi Moderna poleg razstavnega programa obsegala trgovinico ter bar, do katerega bi vstopali/izstopali (?) po poglobljenih stopnicah, ki naj bi se nahajale na dvorišču pred vhodom v Galerijo - toliko sem na hitro uspela razbrati iz prikazanih risb. Ampak bara ne bo. Ker Ministrstvo za kulturo ni dalo žegna. Sprašujem se sledeče: Ali bi v primeru, da bi bila v igri pivnica dobili privoljenje?!

Ni lepšega, kot po ogledu razstave zaviti v muzejski bar, popiti kavico in skleniti vtise. Ampak tisti, ki v galerije ne zahajajo, tega ne morejo vedeti.

Feng šui

Ne, ni me posrkala vase tale veda o tem, kako bivati v harmoniji. Edino kar s tem v zvezi vem je to, da okno ne sme biti locirano nasproti vrat, če pa že, mora biti med oknom in vrati neka lončnica. Tele "uvožene" vede sem vedno sprejemala z nekimi mešanimi občutki. Harmoničen prostor je zame prostor kjer se dobro počutim. Harmonično življenje je zame svobodno življenje, brez okvirčkov in predstav, ki mi jih vsiljujejo drugi.

Zadnjič je neka znanka hitela pripovedovati o tem, kako je cel dan pospravljala po načelih feng šuija. "Joj, koliko stvari se nabere! Porabila sem celo popoldne, da sem vse skupaj nabasala v kartone!" in takoj zatem njena kolegica v isti sapi: "Joj, a ne koliko se nabere enih stvari!" Ko že hočem reči, da sama nimam takih problemov ter da, če se že gre nek kvazi feng šui, naj potemtakem tudi nakupuje po taistih načelih, se raje pravočasno ugriznem v jezik. Ne da se mi. Včasih se mi preprosto ne da. Ko bi jima povedala, da sem letos kupila točno dve mikici, eno majico z dolgimi, ene hlače ter en par čevljev, bi se jima zagotovo zdelo, da je z menoj nekaj resno narobe...

Tale feng šui mi ne potegne predvsem zato, ker je postal takoooo zelooo zlajnan - ljudje od vseh takih stvari potegnejo samo tisto kar jim paše in celo reč obrnejo tako, da je njim v prid. Verjamem, da verjetno veda v krajih kjer je nastala in kjer je njena tradicija čisto krasno funkcionira, a kot uvožena nima prav nobene funkcije. Predvsem zadnje čase je fengšui postal prava kapitalistična mantra, ki ima samo eden cilj: "Metati stran, da boš potem lahko kupila novo." in čisto nič drugega. To je samo izgovor, da boš še naprej kupovala po principu "neprištevnih nakupov" in tako filala svojo lačno dušico. In potem, ko te bo med vsemi stopetdesetimi pari čevljev, predalov polnih posušenih lahkov za nohte in žarkih šmink začelo dušiti, ko nanovo prinešenih vrečk ne boš imela kam več odložiti, ko se bo v omari nabralo cunj za tri sezone nazaj - takrat se boš spet spomnila na feng šui. Garala boš kot nora, da boš prepucala vse začepljene čakre svojega stanovanja in en večer se ti bo morda celo zdelo, da si strašno usklajena z okoljem... Naslednji dan pa hop v šoping - naj živi feng šui!