Nič nas ne sme presenetiti

Danes se je zgodil sila adrenalinski službeni petek. Bili smo opozorjeni, da obstaja velika možnost da nam je neka zoprna stara vešča za vrat poslala eno od treh možnih inšpekcij - ali morda vse tri - ne vem. Zjutraj smo torej imeli urgentni sestanek, na katerem smo sklenili, da se nemudoma zaklenemo v pisarno in glumimo da nas ni. Približno tako kot Pakistanci sredi Londona, ki dneve in dneve ilegalno štepajo v zakotnih delavnicah. No takole je bilo: najprej smo se zaklenili, nato je šef zaukazal da damo glasbo bolj naglas (kar bi nas itk izdalo), da pač uživamo dokler se da. In potem smo zaklepali in odklepali za vsak drek - ob vsakem odhodu na wc ali kamorkoli že. Sodelavec je večkrat stopil na stol in špegal skozi nadsvetlobo, če morda kdo prihaja, a ni bilo nikogar. Ko si prišel iz wc-ja, si moral potrkati in povedati kdo si oz. geslo. Na koncu je bilo že kar zabavno - vse skupaj je spominjalo na vajo "Nič nas ne sme presenetiti", ki so jih organizirali v času socializma... Okoli enih smo družno ugotovili, da nemara ne bo nikogar, ker je petek, zato smo vrata spet odprli na stežaj, ter ugotovili da je zunaj lep sončen dan ter nemudoma odšli na kavo. Občutek mi pravi, da če jih ne bo v ponedeljek, potem jih ne bo celo poletje, saj so itak dopusti, tako da bomo spet zaklepali šele enkrat v začetku septembra.

P.S. Vsem osamljenim bralcem, ki so lastniki črnih in zlatih bančnih kartic sporočam, da me njihove kartice ne interesirajo več, saj mi je delodajalec danes za 1/4 zvišal honorar. Če bi to vedela prej, bi zadnjič zagotovo nakupila več modrcev in gat!