Zadnje čase v svojih žepih prenašam več ključev, kot pa kakšen cerkveni ključar.
S je šla na dopust in mi pustila ključe svojega stanovanja, kjer so po tleh nasrane skice vsega, kar morava postoriti tja do septembra. To stanovanje je moja delovna baza. In knjižnica, kjer si občasno sposodim kakšno zanimivo čtivo.
Obenem upravljam še s stanovanjem svojega dragega brata - tam pobiram pošto, odpiram in zapiram okna, - rože ni treba zalivati ker je pvc napihljiva - z balkona ob pitju jutranjega čaja opazujem, kako vrli občinarji zapravljajo davkoplačevalski denar in s pomočjo helikopterja gradijo vzpenjačo, katere nihče ne potrebuje (kot da nimamo nobenih drugih bolj prioritete vrednih projektov - naprimer pediatrična klinika?!), zvečer pa s kozarcem mrzlega piva v roki gledam sonce, ki zahaja tam nekje nad stolnico. To stanovanje je moje začasno orlovo gnezdo. In zatočišče po kakšnem nočnem izletu po počitniško zaspani Ljubljani - tu prespim (ker ima S glede postelje posebne pogoje uporabe, ki pa jih na tem mestu nebi razlagala)...
Tretja baza je relaksacijske narave - vrt D-jeve sestre, kjer se utaboriva na kakšno soparno popoldne, poležavava v senci in se v bazenu igrava morske živali.
Če bi ostala pri svoji prvotni poklicni usmeritvi (bognedaj!), se najbrž ne bi šla tega "razburljivega" nomadskega življenja, temveč bi na vso stvar začela gledati s povsem pridobitniškega vidika: mogoče bi svoje usluge zaračunala (tako baje počnejo v Venezueli: lastnik stanovanja za časa svoje odsotnosti v svojem stanovanju stanujočemu plača, ker ta medtem pazi stanovanje!!), ali pa bi obe stanovanji oddala v najem turistom, na bazenu bi z D-jem pobirala vstopnino in prodajala hladne napitke, zvečer pa bi na vrtu organizirala kino na prostem!
Ni komentarjev:
Objavite komentar