Prijateljica A živi v Sarajevu. Vsled tega dejstva je najino komuniciranje trenutno omejeno zgolj na msn-jevske seanse. Ampak komuniciranje po msn-ju ima kar nekaj prednosti! Zakaj? Iz dveh razlogov: ker sva občasno druga do druge (sva si precej različni) precej netolerantni (kar pa sicer ne vpliva dosti na najino prijateljstvo) in ker obe radi jeva. Če si netoleranten, je včasih msn precej zadostna odlika komuniciranja... Ampak kaj pa ima to veze s hrano? Precej.
Ker se je A te dni mudila v naših logih, sva se domenili, da se v nedeljo dobiva pri meni na poznem zajtrku. To je izgledalo približno takole: Ko se je ob dvanajstih privlekla do mene, je bila miza že pripravljena in potem sva kot sestradani kobilici napadli, kar se je napasti dalo: pehtranovo potico, svež domač kruh z maslom in domačo marmelade iz joste... Prav hecno, ker sama sicer nikoli ne zajtrkujem tako kraljevsko. Ponavadi pojem kakšen jogurt z "misliči" ter sadjem, kaj več pa ne. Ampak kadar se človek z nekom domeni za zajtrkovalno seanso, potem pač misli, da mora na mizo navleči res vse kar je možno...
Najprej sva se napokali, nato sva vse skupaj poplaknili z dvema čajema, šele potem sva se utegnili pomeniti, kaj vse se je zgodilo v zadnjega pol leta. Nakar je mene tako zelo začel boleti želodec, da sem se morala uhorizontaliti na trebuh... Najbrž mi ni potrebno razlagati, da do večera nisem pojedla ničesar več!
Zvečer mi je A poslala sms: "...totalno me je zvilo, tako da sem šla do Zagreba štirikrat na wc..."
Upam si trditi, da je msn-jevski čvek veliko bolj human od čveka v živo!!
10 komentarjev:
Tole sicer nima nobene zveze s povedanim v tvojem res čednem spisu, vendar menim, da si zasluži posebno pozornost vseh bralcev, ki bi lahko malo pomagali ljudem okrog sebe, zato menim, da ne bo nič narobe, če to mesto izkoristim za objavo težav gospe v stiski.
Citiram:
"Rada bi, če bi mi bil kdo pripravljen pokazati delo s statvami in kmolovratom, pa tudi klekljanje idrijske čipke. Morda bralci poznate koga, ki izdeluje statve in kolovrate? Potrebovala bi statve, široke 140 cm ali več, ter delujoč kolovrat. Kupila bi goske, gosji puh, angorske zajce, anforske koze ter domače platno, lan in hladno stiskano deviško oljčno olje. Tanja s Škofljice"
(Delo&Dom, 12. julij 2006).
Spoštovani (vključno z avtorico tega bloka)!
Če kdorkoli izmed vas lahko pomga gospe Tanji s Škofljice, vam bo zelo hvaležna, vi pa boste zadovoljni sami s seboj. V bistvu ji lahko pošljete karkoli, saj ni zelo natančna. Pisateljico tega bloka pa tudi pozivam k dobrodelnosti, če bo gospe Tanji zrihtala angorsko kozo ali vsaj manjši kolovrat, se bo zelo dobro počutila in je gotovo ne bo več bolel trebuh, pa še toplo ji bo pri srcu.
Hej!
Tale blok je zadnje čase tako kot en živalski msn med kameleonom in medvedom. Kam so pa šli vsi?
A so na počitnicah?
hja, anforske koze še mam, ostalo zna bit pa problem, ampak bomo rešili, bomo rešili. kaj pa iz mladih činčil, bo tudi kaj zašila lepega? da bi ji človek vrat zavil...N.
hja, anforske koze še mam, ostalo zna bit pa problem, ampak bomo rešili, bomo rešili. kaj pa iz mladih činčil, bo tudi kaj zašila lepega? da bi ji človek vrat zavil...N.
Ne štekam čist. A bi gospa rada stkala idrijsko čipko iz perja?! Ali morda iz drobovja angorskih zajcev?!
Lahko pomagam in prispevam vsak dan po eno smetišnico dlak našega labradorca. Mogoče bi gospa Tanja lahko na kolovrat naredila volno iz pasje dlake ali pa sklekljala kakšno umetelno pasjo čipko? Čipko bi potem lahko aplicirala na pulover iz pasje volne.To bi bilo lepo!!
Na tem mestu pozivam vse bralce tega bloga, ki imajo doma kakšno dlakavo žival, da prispevajo po svojih močeh.
Hm, če dobro razmislim, bi bilo to zbiranje dlake jako ekološko. Vso odpadno dlako, ki našim hišnim ljubljencem vsakodnevno izpada, bi lahko koristno uporabili. Mogoče bi lahko ustanovili Gibanje za praktično uporabo dlake. Gospa Tanja bi bila častni član. Predsedstvo bi si seveda delila Kameleonka in Medved Pu, o tem ni nobenega dvoma!
...mogoče bi se lahko povezali z Obolnarjevo in v njeni prilogi zbirali tudi dlako, ki ostane po epiliranju, mogoče bi gospa Tanja tudi to lahko koristno uporabila, saj ni zahtevna?!
Zdaj ne bom napisala ničesar več, da ne bo kdo slučajno pomislil da tele traparije pišem pod vplivom kakšnih opojnih substanc. Ne, danes ne.
Ker vidim, da je moje posredovanje naletelo na plodna tla, pozivam tudi vse (predvsem avtorico tega bloka, ki očigledno zna peči pecivo), da nesbično pomagate tudi (citiram):
"Zelo dolgo se poskušam naučiti kaj več o peki slaščic in kruha. Večkrat se lotim peke po receptu iz knjig, pa izdelek na koncu ni tak kot sem pričakovala. Ima kdo od bralcev čas voljo, znanje in čas, da bi s skupnimi močmi spekli in ustvarili kaj dobrega? Zelo vesela bi bila, če me pokliče na 01/895 35 74. Stroški izdelave so v celoti moji. Lep pozdrav,
Domijana iz Kočevja"
(delo&dom, 12. julij 2006)
Vsem bralcem tega bloka priporočam, da se naročijo na delo, ki je neusahljiv vir zabave in dobre volje. Res so zabavni!!!!
Za take primere kot je gospa Damjana obstaja že pečeno pecivo. Kupi ga lahko v vsaki malo bolje založeni trgovini.
Se strinjam da je zadnje čase Delo res neusahljiv vir zabave. Zadnje Nedelo me je naprimer nasmejalo s fotkami natečaja za najlešče urejen vrt. Posebno zanimiv se mi je zdel tisti z neko kvazi rotundo, ki je izgledala kot da bi vanjo nekdo vrgel granato!! Vse kar lahko rečem je, da človekov okus nima meja.
V zadnjem Nedelu sem videla da se vrtu, ki izgleda, kot da bi vanj nekdo vrgel granato ni uspelo uvrstiti v finale!
Objavite komentar