Finaliziranje mi gre že od nekdaj na jetra. Naporno je. Vedno gre na koncu vse narobe. Tudi tokrat. Ko misliš da imaš že vse narejeno in da rabiš še slabi dve urci do konca, se tidve urci vedno razvlečata na dvakratno dolžino. Printer prepričujem, naj vendarle korektno izpljune sadove mojega dela. Pa ne gre ne zlepa ne zgrda. Nekaj časa mu govorim lepe besede, potem pa, ko ne gre, uporabim vse besede na P in K, a nič ne pomaga. Prede kot mucek, izpljune pa neke čudne zmazke. V hudi sili naj bi bila strašno uporabna funkcija cleaning - btw, dokaj neuporabna, pa še barve se veliko porabi. Mislim da bo moral iti EpsonStylusPhoto v bolnico za printerje. Nič ne pomaga!
Poslušam: zvoke iz printerjevega drobovja in veternico od kompjutra. Drugače pa Client - City, dovolj jezna glasba da me pomirja.
7 komentarjev:
ja, a še kar printaš?? Veš, s prineterjem moraš biti nežna. Kot z D. :)
Sicer pa, lepa miza, posebej pozorno sem zapazila lepo šalčko..No tud vžigalnik ni ostal neopažen
Hm, težko je primerjat printer z D-jem... :)
Ja miza je pa res lepa, se strinjam! Vsaka stvar je na svojem mestu, kar pa je pri ustvarjalmnem neredu najpomembnejše!
zelo ... mizanscensko
No, tole pa res nič posebnega! Kaj takega pač vsak dan vidim!
Ja, z lepim se hvališ!
Je pa dobro, da je takole zmetano, ker če pridejo vlomilci, nič ne odnesejo, si rečejo, da je tukaj že nekdo bil!
Saj zato pa imamo kola. Da mi nebi slucajno odnesli mojega starinskega kompjutra (moj zelo dober prijatelj, se krasno razumeva!) in dragocene nokie, ki je btw tako atraktivna, da me vsi opazijo in sem vedno v središču pozornosti - tako je s temi telefoni, sem prebrala v glasilu od Mobitela. Še dobro da sem to prebrala, zdaj vsaj vem zakaj imamo telefone, prej sem zmotno mislila da zaradi telefoniranja. Ampak ne! Si moreš misliti!!
Objavite komentar