Bil je eden izmed čisto navadnih dolgočasnih sivih februarskih petkov, ki ga najbolj slikovito opišeta že samo dve besedi: dežnik in škornji namreč. Na tak dan je edina stvar na katero človek lahko pomisli topla postelja v kombinaciji z ugasnjenim telefonom... No, pa smo se kljub vsemu odločili da se gremo malo vozit naokrog.
Ena izmed stvari, ki se jih da početi na deževni petek ob petih popoldne, je naprimer opazovanje avionov ki vzletajo. Ta opazovalni podvig izvedeš tako, da se pripelješ skoraj pred pristajalno stezo na letališču - tja do koder se pač da priti - se udobno namestiš in čakaš... In pristane avion, za njim kmalu pride drugi in tretji and so on... In potem končno eden vzleti - a hudiča, vzletel je v nasprotno smer!! Nobeden noče vzletet v najino smer!! Le kam gredo vsi ti avioni, da vzletajo vsi v isti smeri? In zakaj vsi delajo ovinke?! Kako potratni so z gorivom!! Koneckoncev mi je užgalo da je avionski promet enosmeren!! Zakaj že?!
Na poti domov se - kljub moji skepsi ob D-jevem predlogu da greva pogledat jaslice - ustaviva v Topolah, ker me vztrajno prepričuje da so jaslice še vedno tam, jaz pa trmasto ugovarjam... Navsezadnje mi dokaže da se motim - hlevček v naravni velikosti je še vedno tam in slama je tudi postlana, vendar ni nikogar doma.
Zakaj vam vse to razlagam? Zgolj zato, da vam dam idejo kaj početi na deževni petek... Koneckoncev lahko človek pride do mnogih spoznanj. Če bi ležala doma, morda nikoli nebi vedela da je letalski promet enosmeren, ter da imajo tudi Jezušček, Marija ter Jožef počitnice...
Ni komentarjev:
Objavite komentar