torek, september 25, 2007

Včasih in danes

h

Gospo Bernardo Jeklin so enkrat v nekem intervjuju vprašali, v čem se ji zdi bistvena razlika med včasih in danes. In gospa je odgovorila, da se ji bistvena razlika zdi v tem, da je včasih nove čevlje postavila zraven postelje in jih nato še cel teden z veseljem ogledovala, danes pa kupi več parov naenkrat, vrečko z nakupljenimi čevlji pa postavi v kot in nanjo pozabi.
Enkrat se mi je prijateljica potožila, da si čustveno praznino zafila s kupovanjem instant cunjic, ki jih po prihodu domov flikne v najbližji kot, nato pa jih po nekaj dneh nerazpakirane zopet najde. "The thrill is gone" bi rekla BB King in Tracy Chapman...
Zgodbe o mojih odisejadah povezanih s škrpeti se ponavljajo kot stare plošče. Ampak tale zgodba ima srečen konec. Še obstajajo ljubezni na prvi pogled. Zgodilo se je prejšnji teden med hudim nalivom, ko sem vsa premočena hitela po trubarjevi. Kar posrkalo me je v notranjost trgovine - sklenila sem kupiti neke čevlje za vsak dan: take, ki se že na prvi pogled ne trudijo biti lepi, še manj pa všečni, vzljubimo jih prav zaradi njihove, skoraj bi reki, grdote. Moja mati je enkrat kupila nekaj podobnega, pa jih je fotr označil z besedo "tružni", kakor bi nemara označil tudi tole mojo pridobitev. In zraven "tružnih" so stali tejle štiklci s fotke in čakali, da nekdo pride mimo in jih pograbi. Ampak potrebovala sem nekaj "za vsak dan" in "tružni" so bili kot nalašč za to. Vendar nisem mogla mimo tega, da nebi poskusila še štiklov, ki pa jih načeloma ne kupujem, saj jih nisem vajena in ponavadi nato vsa žuljava in krevljasta prav nedamsko krevsam naokoli. Ampak ko sem jih imela enkrat na nogi, je bilo konec. Za vse prestane muke - ko sem celo leto divjala okrog in iskala nekaj, kar bi sedlo na mojo razvajeno nogo in bilo poleg tega še všečno mojemu razvajenemu okusu - sem si sklenila poplačati z nakupom dveh parov naenkrat. Z mislijo, da bodo eni za nosit, uni ta drugi pa za gledat, če ne drugega (glede na mojo razvajeno šapo ni dvakrat za rečt da ne bo tako).
Zdaj stojijo poleg postelje in bolj kot jih gledam, bolj so mi všeč. Ne, ni vedno tako, da nove stvari fliknemo v kot in nanje pozabimo. Še vedno se zgodi, da jih postavimo poleg postelje in se jih po nedolžno otroško veselimo!

9 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Taka peta (mislim OBLIKO) je danes že skoraj redkost najti in vse, ki se nam nekako NE STOJI na nekih grdih pofilanih in do amena neokusno in neskladno ukrivljenih grdotah, ki so - o, hvaljen jezus - to sezono v modi, je najti jo pravi blagor.

Problem nastane, ker so letos - o, in devica marija - moderni čevlji, v katerih bi se počutila kot jebeni obuti maček (se opravičujem za jezik, ampak glede tega postanem zelo emotional).

Kaže, da postajam stara. Ne čutim več potrebe po tem, da bi se nekaj, kar mi je všeč, menjalo vsako sezono.

miss.nymphee pravi ...

Ja kje so pa tružni?! Mimogrede, tudi moja odisejada se je (vsaj začasno) končala pri nakupu plain black balerink, ki so bolj jesenske sorte kot poletne. Za silo sem potolažena (do prvega večjega naliva oz., boh ne daj, snega). :)

Vanja pravi ...

Tjaša, mislim da tružni malo spominjajo na obutega mačka.
Nimfi, tružni so na hodniku. ;-)

Vale pravi ...

Všeč, zelo ...

lili pravi ...

res lušni čevlji, samo me res zanima kolikokrat jih boš zares obula. jaz mam iste štose s štikli, lepi so mi in kupim jih, pol jih pa bolj malo nosim. baje da se jih noge navadijo, samo moje se še niso.

Vanja pravi ...

Lilita, upajmo da bo šlo. So kar udobni, vendar jih na daljši rok še nisem stestirala.

Ovca pravi ...

Danes sem malo pogledala izložbe trgovin s čevlji v Amsterdamu in ti sporočam, da si čisto in :-).

Vanja pravi ...

He, saj se mi je zdelo! ;-)

Pika pravi ...

QL ... pri vseh "obrni pogled hitro stran" plakatih z opetanimi gležnarji, ki naj bi bili to sezono moderni, so tile tvoji vredni biti opaženi.
Kot "mečarica" imam namreč veliko (psihološko) zavoro pred gležnarji ... petke mi pa sedejo, samo bolj na način lilite ;)