torek, november 28, 2006

What's on telly?

...Res ne vem kaj mi je bilo, da sem se okoli osmih zvečer smukala okrog televizije - ravno takrat se je namreč začela tista nora oddaja in ko sem zagledala goste v studiu, me je kavč kot magnet potegnil nase in tam sem tudi - široko odprtih (česa takega nevajenih) oči - ostala do konca oddaje in razglasitve rezultatov. Že na začetku, po nekaj uvodnih stavkih, je izgledalo, da bo po vsej verjetnosti kakšen (ali celo več) od udeležencev iz studia odšel z razbitim nosom in/ali buško na čelu. Medtem, ko sem opazovala goste, ki so stali ob tistih "zaščitnih" ograjah, sem dobila občutek, da nebi škodovalo, če bi jih nanje kar prilisičili. Koliko je bilo zmerjanja, podtikanja in poniževanja... In to na nacionalki! Ne vem no, meni se oddaja takega tipa ne zdi primerna niti za na kakšno lokalno vaško televizijo. Čudi me, kako si lahko RTVSLO, privošči odkupit licenco za tako butasto oddajo, ki gledalce napeljuje k nestrpnosti in za to na koncu enega od njih celo nagradi!! 73% podpora Jelinčiču (43.000 klicev!!), pa samo dokazuje, koliko norcev-primitivcev-nestrpnežev in nevemšečesa še živi v Sloveniji. Kar malce strašljivo, a ne?!

ponedeljek, november 27, 2006

Kako si pravilno prerezati žile


...Pravzaprav ne vem kako in me to tudi niti malo ne zanima. "Kako si pravilno prerezati žile" je namreč drugi na lestvici petih keywords, preko katerih so v preteklem tednu naključni mimoidoči vstopali na moj blog. Se pozna da je november, da se bliža veseli december, da je bil pretekli teden apatično deževen ter da živimo v deželi, ki je po številu samomorov med vodilnimi v Evropi... No, častno prvo mesto še vedno zaseda striptiz (zaradi posta Striptiz in gumijasti škorenjčki, ki pravzaprav nima dosti skupnega s pričakovanjem vseh, ki ste odtipkali dotično besedo :-)). Sledijo policaj, siva mrena pri labradorcu ter življenje kameleona.
Opravičujem se vsem, ki vam na tem mestu ni uspelo izvedeti ničesar novega o tem kako si pravilno prerezati žile, o policajih tudi niste izvedeli ničesar novega (ker to kar piše verjetno že vsi veste) ter o sivi mreni pri labradorcu. Tudi o življenju kameleona (pardon kameleonke!) vas zadnje čase ta blog ni pobliže seznanjal - kameleoni namreč pozimi nismo kaj pretirano dejavni -vegetiramo in čakamo na pomlad...
P.S. Morda kdo ve ali se pravilno napiše "še s čim" ali "še s čem"? S tem vprašanjem se namreč ubadam že nekaj dni.

nedelja, november 26, 2006

Nakup tedna


Obešalnik za brisače! Belega imamo.
Takole piše na škatli: One man hang - Size does matter and naughty Mr. P once again proves that his hook is strong enough to withstand anything. Go ahead and make his day, if you dare, and hang something on him.

torek, november 21, 2006

Akcija ravioli makin': 35 raviolov + en tortelin


Na siv deževni dan se mi je zahotelo malo kuharske akcije (beri: zavihat rokave in s pomočjo valjarja trenirat mišice na rokah). Evo, recept za raviole, če slučajno še koga zasrbijo prsti:

Testo: 200g bele moke
50g polnozrnate moke
2 jajci
2 žlici vode + žlica olivnega olja

Nadev: tri žlice skute + 40g parmezana + sol

Slaba ura akcije: sestavine za testo zgneteš, pustiš počivat pol ure, nato ga na tanko razvaljaš, razrežeš na kvadratke, v sredino flikneš nadev, ob robovih stisneš skupaj in voila: dobiš 35 raviolov. Iz kepice – ostanka pa še en tortelin – za probo, da vidimo če jih znamo oblikovat.

Vse bi bilo krasno-čudovito, če jih le nebi ( sicer pomokane!) spravila v škatlico za kasnejšo uporabo. In po treh urah, ko sem jih - že pošteno lačna - hotela fliknit v vrelo vodo, je bil v škatli velik testen žmukelj, ki nikakor ni hotel ven. Tudi ko mi ga je s silo uspelo zbezat ven, sem uspela rešit pet raviolčkov. Žmukelj in tistih pet rešenih srečnežev sem kljub temu optimistično vrgla v pisker. Ampak vrela voda ni uspela razdružit zgrupiranih testenih povštrčkov. Kuhan produkt sva si nato s psom pravično razdelila: jaz sem dobila raviole, on pa testeno-skutin žmukelj, ki ga je z veseljem odnesel pod mizo, (kajti pri nas pes vse kar se mu zdi izredno dobro nese pod mizo) in tam je kepo tudi hlastno zajedel.

Recept je fin, samo končni produkt je treba takoj ko je zgotovljen vržt direkt v pisker!! Pa dober tek!

ponedeljek, november 20, 2006

Dvig rodnosti?

...Avtorica tega bloga, gospodična Kameleonka je pravkar prebrala ministrov osnutek. Gospodična meni, da si človek niti predstavljati ne more, kako zanimivo zna biti omenjeno čtivo! Na tem mestu nebi izpostavljala glavnega namena tega osnutka, ker je bil v preteklih dnevih obdelan na že kar nekaj blogih, njeno pozornost je med drugim pritegnilo slednje:

»Pristojni organ bo spodbujalo in omogočalo (spodbujal in omogočal!!) stroki, da pripravlja vedno nove programe za otroke in mladostnike in izvaja promocije zdravja, da bi ozavestila prebivalstvo. Pri tem bo postavilo v ospredje zdrave prehrambene navade, ustrezno telesno aktivnost, izogibanje vsem vrstam odvisnosti, kot so kajenje, uživanje alkohola, uživanje drog in podobno. Zdravlju škodljivo je tudi nepremišljeno in včasih nezdravo sledenje modnim smernicam. Narava njihove mode je minljivost in hitra menjava trendov, zato se le-ta ne ozira daleč v prihodnost in ne tehta posledic, ki jih povzročajo trendi. Pri tem je potrebno omeniti zlasti pretirano uporabo umetnih materialov, predvsem kar zadeva intimni del garderobe. Prav tako nevarno (nevarna!!) je dolgotrajna uporaba preozkih oblačil v predelu pasu in bokov, tako pri dekletih, kot pri fantih. Nevarno je tudi pretirano izpostavljanje nepokritih delov okoli pasu, predvsem pri dekletih, saj le-to lahko povzroči huda vnetna obolenja rodil in posledično neplodnost. V tem kontekstu ne smemo zanemariti niti tako moderne, pa vendar tako nevarne porjavelosti.«

Gospodični Kameleonki se zdi, da bi bilo dobro, da se omenjena problematika in ustrezno reševanje le-te malo bolj konkretno razdela, zato na tem mestu predlaga naslednje ukrepe za povečanje rodnosti:
1. Naj se z zakonom uvede uporaba primerne intimne garderobe za ženske – vsaka ženska bi od države dvakrat letno (pozimi in poleti) prejela paket primernih spodnjic (predlagani model spodnjega perila je razviden iz zgoraj objavljene fotografije: dva poletna modela, ter dva toplejša (volnena) zimska). Kadar bi v poročilih svetovali obvezno uporabo zimske opreme, bi slednje poleg verig in ustreznih pnevmatik veljalo tudi za volneno žensko spodnje perilo. Tako bi pristojen organ poleg preverjanja zimske opreme pri prevoznih sredstvih preverjal tudi ustrezno opremljenost ženskih intimnih delov telesa z volnenimi deli garderobe. Spodnjice bi šivali v Sloveniji in s tem obenem zagotovili tudi prepotrebna nova delovna mesta.
2. Uvedli bi kazen na pretirano sončenje oz. uporabo solarija – zakonsko bi določili število ur v dnevu, ko se ljudje lahko izpostavljajo sončnim žarkom. Pristojni organ bi oglobil vsakega, ki bi prekršil zakonsko določeno mejo osončevanja svojega telesa.
3. Prepovedali bi nošenje intimnih delov garderobe, ki niso v skladu z zakonsko določenimi smernicami. Državni organ bi nenapovedano obiskoval ženske na njihovih domovih ter jim zaplenil vse spodnje perilo, ki je bodisi preozko bodisi iz neustreznih materialov ter zasežene kose intimne opreme javno sežgal na grmadi. Določili bi tudi dan v mesecu, na katerega bi opravljali sežiganje, le-temu pa bi sledila velika veselica s srečelovom. Glavni dobitek bi bil paket spodnjic iz kašmirske volne.
4. Vsi ljudje bi morali seksati oblečeni (do kolikšne mere se to pač da), ker v nasprotnem primeru obstaja nevarnost, da bodo zadobili huda vnetna obolenja rodil in posledično postali neplodni! Tudi to področje bi bilo v domeni državnega organa, ki bi inšpiciral in preverjal ali spolno dejavni pari upoštevajo državna določila na tem področju.

»Med mladimi v družbi je zaslediti mnenje o nesmiselnosti rojevanja otrok v tako nasilen, nepravičen in onesnažen svet, ki povzroča samo stisko, zapostavljenost, strah in trpljenje. Iz teh razlogov se bo vlada RS zavzemala za manj senzacionalistično in bilj realno poročanje medijev. Vzpodbujala bo poročanje tudi o pozitivni, lepi in vzpodbujajoči realnosti.«

5. V osrednjem televizijskem dnevniku bi namesto kronike prikazovali lepote narave: živali ter cvetoče rastline z ustrezno pomirjujočo zvočno podlago. Tudi dnevno časopisje bi nadomestili z drugim - primernejšim čtivom. Predlaga revije v stilu Otrok in družina, Moj malček, Moj vrt, Naša žena, revije za kvačkanje in vezenje... Le tako bi dosegli, da bodo ljudje nehali razmišljati o tem, kako krut, krivičen in onesnažen je ta svet. Obenem bi bilo treba onemogočiti dostop do svetovnega spleta in ostalih medijev.

Na koncu gospodična podaja še en dobronameren nasvet za snovalce raznih Osnutkov:
V bodoče naj razmislijo o obisku tečaju pravilne rabe slovenskega jezika. Tečaj naj vsebuje: sklanjanje besede "plod", spreganje glagolov "spodbujalo" in "omogočalo" ter pravilno postavljanje ločil.
Na tem mestu avtorica vljudno naproša, naj se vsi nasprotniki pravic do brezplačnega splava vzdržijo svojih komentarjev, ker tudi sama v zgoraj napisanem spisu na to temo ni želela podati nobenega mnenja. Kdor jo pozna, pač ve kaj si ona o tem misli...
Za konec vas avtorica bloga sprašuje sledeče: se morda komu zdi, da so se avtorji omenjenih smernic malo preveč izpostavljali sončnim žarkom?
za gdč. Kameleonko: mag. Petuncija Kuštrun- Splavnikova

četrtek, november 16, 2006

Art bizarnosti


Takele bizarnosti so - za razliko od opisanih v spodnjem postu - prav simpatične! Sowa. Njegovi sliki ste lahko videli tudi v Amelie - raco in psa, ki sta obešena nad posteljo. Kjut!

Bizarnosti kapitalizma ali: Smrt se izplača

Z Vzajemno imava očitno en love-hate odnos, glede na to, da ji namenjam že drugi post na temle blogu. Zadnjič sem od njih dobila neko pošto, s katero so me vabili naj "nekaj" podpišem... Preden sem začela brati kaj naj bi to bilo, sem med vrsticami opazila besedo smrt. Glede na to, da je bilo pismo naslovljeno name, sem upravičeno domnevala, da se omenjena beseda nanaša name in zato pošiljko jadrno zabrisala v smeti.
No, pa sem danes prejela še večjo kuverto, na kateri je z velikimi rdečimi tiskanimi črkami pisalo: OPOZORILO: ROK ZA VRAČILO PODPISANEGA SOGLASJA SE PRIBLIŽUJE (domnevam, da bo na tretji kuverti, ki mi jo bodo poslali, z velikimi rdečimi tiskanimi črkami pisalo: AKCIJA). Podobni prijemi kot pri založbi Rider's Digest, v stilu: Če ne boste tega pisma odprli v roku 3 ur, boste zadobili hude notranje krvavitve...
In v kaj me prijazno pisemce nagovarja? V sklenitev zavarovanja za nezgodno smrt, kot dodatek k moji osnovni polici. Med drugim v pismu piše: "...Kot rečeno, je sklenitev takega zavarovanja za vas zelo smotrna in ga hkrati lahko sklenete na zelo preprost način. Zdravniški pregled ni potreben, niti ni potrebno odgovarjati na vprašanja o vašem zdravju... ...Veliko zavarovancev se zaveda pomembnosti dobrega nezgodnega zavarovanja, zato vam v prilogi ponovno pošiljamo dokumente za sklenitev zavarovanja." (v krepkem tisku je pisalo, ker to je očitno zelo pomembno)
Are you talkin' to me?! Kako lahko neka kapitalistična krvosesna združba ve, kaj je zame smotrno?! In res hvala, ker so tako prijazni, da so me pripravljeni brez zdravniškega pregleda zavarovati za nezgodno smrt. Nisem še zasledila zdravnika, ki bi bil sposoben napovedati, da bo njegovega pacienta naslednji dan do smrti povozil vlak, ali pa, da mu bo na glavo padel delček meteorita?! Jaz takega zdravnika ne poznam, če ga poznajo v Vzajemni, jih lepo prosim naj mi pošljejo njegovo telefonsko številko. Potem bom nemudoma sklenila dodatno nezgodno zavarovanje za smrt, pa tudi če nikoli ne umrem... In kaj mene briga, če se veliko zavarovancev zaveda pomembnosti nezgodnega zavarovanja. Jaz se ga pač ne. In kljub temu čisto mirno in zadovoljno živim. Malo manj mirno samo takrat, kadar berem take nebuloze kot mi jih pošiljajo oni...
Tale spodaj podpisani gospod Pustatičnik je bil nemara do nedavnega zaposlen v kakšnem mega kapitalističnem nakupovalnem centru ali kataloški prodaji. S takim stilom pisanja bi me uspel nagovoriti kvečjemu k nakupu krvavice, k zavarovanju za nezgodno smrt pa na (njegovo) žalost ne.
Smrt se izplača - enim bolj, drugim manj...

Warning


Dragi moji, toplo vam polagam na srce: ne ga srat za računalnikom do pol šestih zjutraj. Sploh če nimate urejenega zdravstvenega zavarovanja! Pravkar sem namreč tako zazehala, da je počilo in prepričana sem bila, da se mi je zaskočila (ali pa zlomila) čeljust! Takoj grem na Klik da podojim Vzajemno - bom lahko potem vsaj brez skrbi zehala!
...Mogoče si potem lahko privoščim da še kakšno urco počakam in enkrat po dolgem času spet vidim kako se bo naredilo jutro!

ponedeljek, november 13, 2006

Skulpture



Na sončni strani alp

"Burnin' love" ali "Burnin' heart"... Novi slogan bo zagotovo dosegel svoj namen - naša država bo v svetu še naprej ostala neopažena. Škoda. Tako dolgočasen je tale slogan, da človek ob zazrtju vanj samo zdolgočaseno zazeha. Prva stvar, ki mi je ob pogledu nanj prišla na misel: "Kje sem že tole videla?" Kaj hitro so se mi pred očmi prikazale, kartice s počitnic - običajno je bil love v Slovenia močno prečečkan s kakšnim kemičnim svinčnikom. Tisti "bolj domiselni" so namesto besede love narisali srček. Ideja! Lahko bi združili novonastali slogan in logotip ter s tem dobili "two in one". Kar se pa logotipa tiče: bolj "voja(nšev)ški" bi že težko bil - na tistem temnomodrem ozadju deluje uniformirano - strogo, kljub temu, da deloma vsebuje tudi mehke linije. Narejeno "na prvo žogo" - Triglav, ki se preliva v lipov list (kar se mene tiče, klele ne vidim nobenega lipovega lista - sorry, but I must be blind?!). Vidim nek rožiček srčka rahlo zasukan v levo (čudi me, da ni zasukan v desno, glede na čase v katerih smo - mislim da bi bilo potrebno logotip še malce sfrizirati). Kar se grafičnega oblikovanja tiče, to ni ravno moje področje, znanja imam toliko, kolikor sem se ga pač lahko nalezla v tistem semestru ko smo imeli na urniku predmet grafika za arhitekte, vendar imam poleg tega dobro vizualno percepcijo. Tako da, če mene vprašate, temnomodra res ni preveč reprezentativna za neko državo, ki je tako mnogovrstna - in če že hočete pisana - kot ravno Slovenija. Kakšne živahnejše (in s tem opaznejše) barve bi prav gotovo pripomogle k večji prepoznavnosti logotipa in zapomnljivosti le-tega. Najbrž nas bodo še naprej zamenjevali s Slovaško...
Kar pa me pri celi stvari moti veliko bolj kot temnomodro ozadje logotipa, je ozadje natečaja. Ker namreč, kot že nekaj dni vemo, je tovariš Janša kapo z omenjenim sloganom nosil še pred zaključkom natečaja?! Na tem mestu se pojavi vprašanje: kako se lahko na javni anonimni natečaj prijavi nekdo, katerega ideja je znana že vnaprej in potem celo zmaga?! Ker meni se zdi, da klele nekaj ne štima! Na strani RTVSLO piše, da gre za najbolj liberalen razpis. Hm, bi rekla, ja...
Po drugi strani pa me tolaži to, da ga bomo verjetno v roku desetih let zamenjali - kot se je zdaj zgodilo z "warholskimi" rožicami Kranjčeve, ki (si upam trditi, da tako kot bodoči logo) niso kaj prida doprinesle k razpoznavnosti Slovenije - čeprav, bile so vsaj pisane če že drugega ne.
Ena od možnih interpretacij novega slogana in logotipa: V Sloveniji živijo ljudje gorečih src. V prostem času hodijo na Triglav. Radi se kregajo - včasih v navalu jeze drug drugemu govorijo grde besede, ki se kot oster predmet zarinejo globoko v srce. Najpogostejši vzrok smrti V Sloveniji so bolezni srca in ožilja. Prebivalci Slovenije (vključno s predsednikom vlade) so zaljubljeni in zelo radi poslušajo skladbo Donne Summer z naslovom: "I feel loooooooove" (v turbofolk priredbi seveda)...
Za vse nostalgične: včasih smo gledali tole! Se mi kar oko orosi ob tem spotu - čeprav malček patetičen (kot naj bi tak oglas itak po defaultu bil) - lep je in všečen in še danes bi bil primeren za predvajanje. Ko ga gledam zdaj, po tolikih letih, mi predvsem prikliče spomne na lepo in brezskrbno otroštvo. Ko so ga začeli vrteti, sem si strašno želela it pogledat kje so ga posneli in potem sem bila, ko smo prišli tja, razočarana, ker ob cesti ni bilo tiste velike rumene table. In še sedaj se, vedno kadar pridem v Logarsko, spomnim na to reklamo...

četrtek, november 02, 2006

Poslastice

Komaj čakam!! Liffe.

A taste of blueberry frappe...

Prejšnji teden se je povsem nepričakovano zgodila prenova moje delovne sobe. Povod so bile stare fotke v "holcarskih" okvirčkih, ki so mi šle (poleg ostale krame!!) že pošteno na živce. Zaradi osmih lesenih okvirčkov sem se odločila, da bom prebarvala celo sobo. Ker namreč, ko daš okvirčke stran, v steni ostanejo žeblji. In ko izvlečeš žeblje, so v steni luknje. In ko pokitaš luknje, nastanejo veliki beli fleki - temu logično sledi, da je potrebno prebarvat celo sobo! In ker je bila barvna karta ravno pri roki, smo kar takoj izbrali barvo. In to ne kakršnokoli, temveč barvo borovničevega frapeja. Ne me vprašat zakaj, ker ne vem. Trenutni navdih pač. Ki se je na mojo tiho bojazen izkazal za pravo izbiro! No, ko smo začeli barvat, me je bilo malo strah, da nebi vse skupaj izpadlo kot otroška soba, ali pa nekaj v stilu pocukrane Laure Ashley , a sem si naslednji dan, ko se je barva posušila oddahnila (no, preden se je posušila, je bila pa približno takele barve kot tele črke). Kar je nastalo deluje zelo pomirjujoče, se pravi da je prostor zelo stimulativen - upam, da bo končni produkt stimulativnega okolja kmalu viden, zadeva zaenkrat deluje. (Aja, če koga zanima, barve smo kupili pri Jubu.)
Prenova je potekala hitro in efektivno: prvi dan sem zmetala stran vse, kar se je pač zmetati dalo - ob koncu dneva sem že poželjivo pogledovala k sosedovemu smetnjaku. In v smetnjak je letela vsa krama, ki se je imela nabrati v desetih letih - stari bloki z besedili iz srednje šole, tube polne zasušenih akrilov, zvrhan koš kaset, ki so zasedle cel predal, neposlušani - z neposrečeno glasbo prežgani CD-ji, Komplet prastarih vinilk z vajami iz angleščine (nisem vedela da jih sploh imam), pa katalogi, ki jim je potekel rok prebavljivosti, stare revije Art & Decoration, ki so bile preživete že takrat ko so izšle, vsi plakati ki so viseli po stenah, razne vazice, medvedki, slončki in ptički, ki so zasedali police - že nekaj časa sem se jih poskušala znebiti, a se mi je vedno zdelo, da se bo zgodila strašanska škoda, če jih fliknem stran - priznam: včasih se mi tudi predmeti smilijo. A pri prenovi ni časa in predvsem prostora za patetiko in usmiljenje do glinenih slončkov. Treba je biti radikalen, če ne, ne prideš nikamor. No, pa ne gre samo za usmiljenje do predmetov - v meni je nemara ostalo še malo duha socialističnih časov, ko smo spravili "vsak drek", češ da nam bo še prav prišel. Poleg bolezni povezane s socializmom, sem za kratek čas podlegla tudi kapitalistični (ikea and stuff!) - lahko si mislite kakšen rezultat je skupek obeh - a tudi te se zaenkrat uspešno otepam. Težko bi rekla katera je hujša, sta pa obe kar precej trdovratni. No torej, kje smo ostali: pri stranmetanju - za to dejavnost (ki je tudi malo terapevtska) sem porabila en švoh dan, naslednji dan za beljenje, pri katerem mi je požrtvovalno pomagal M (moje bratovje), medtem ko se je soba sušila sem šla na zaslužene "počitnice". Ko sem se po dveh dneh vrnila, je bila barva že suha, torej smo lahko pohištvo, ki je bilo nagneteno sredi sobe (med pohištvom je bil tudi komp v svoji začasni časopisni srajčki - delujoč je bil ves čas, ker med prenovo mora človek včasih skočit tudi na net - smo kar malo odvisni, a ne?!) porinili nazaj do sten, potem sem pa do pol petih zjutraj šlihtala stvari po predalih.
Realno ocenjen čas porabljen za prenovo: švoh tri dni dela in mojih 25m2 ima prepucane vse čakre in spet normalno diha!! In nikjer ni niti ene stvari, ki bi bila postavljena "za brezveze". Vse kar potrebujem in uporabljam je v predalih - ti so tako polni, da bi še šivanko težko spravil noter. Minimalizem brez primere. Še en velik (prazen) okvir od slike manjka, rdečo mizico zamenjam z belo in stvar opravljena. Naj bo po fengšuju ali nevemčem, manj je več in LAKŠE SE DIŠE! In ni bronhi, ampak borovničev frape z majhnim deležem borovnic - če bi bilo več, bi bilo že kičasto...
Edina slaba stvar vsega tega je, da trenutno še ničesar ne najdem, ter da moram vsako stvar, ki jo uporabim takoj pospraviti nazaj, ker v nasprotnem primeru je že razmetano. Me prav zanima, koliko časa mi bo uspevalo negovati minimalizem in red?

sreda, november 01, 2006

La double vie de Veronique



Danes ob 23.20 me nikar ne motite, ker bom gledala film. Sicer že n-tič, pa bi ga lahko še n-tič na tretjo potenco. Krasno bo nalegal na prvonovembrski dan. Priporočam!