nedelja, december 30, 2012

The circle game

-
Seznami  za letos še zdaleč niso odkljukani, kar seveda pomeni, da bo nekaj dela ostalo še za naslednje leto.
Moj letošnji december je bil dekorativno žal skromen - tole na spodnji fotografiji  je "dekoracija" interierja, drugega dekorja ta trenutek ni. No ja,  imam pa vsaj ideje za naslednje božične praznike, če me seveda med letom ne premami kaj drugega. Prazniki so super, če si jih take narediš, zdi se mi, da mi to, kot vsako leto, tudi tokrat lepo uspeva. Če se človek izogne gneči, ki se ob nabrežju naliva s cenenim, a nikakor ne poceni kuhanim vinom, pa trumam, ki brezglavo tekajo za darili, potem  znajo biti prazniki prijetno znosni.
Sprehod po sončnem Trstu, preizkušanje novih modelčkov za panna cotto, razmišljanje o tem kakšen model krila izbrati in zašiti ter h katerim čevljem bo to pasalo. Nisem preveč organizirana, že cel dan berem zanimiv Mladinin članek o megalomanski Ikei, pa mu še vedno nisem prišla do konca - vsake toliko časa me nekaj odnese stran.
 
Danes mi je uspelo sčarati zanimivo juho iz pečene buče, recept bom objavila tukaj, morda se najde kdo, ki mu bo prišel prav, pa, kot sem že omenila, preizkusiti nove modelčke - predvsem to, kako in če, bom vsebino uspela lepo spraviti na krožnik. Ker so mi v roke potisnili vrečko z instant praškom za panna cotto in ker se mi ni dalo iti v trgovino, sem se tokrat poslužila instant priprave, ki jo načeloma ne prakticiram in še manj odobravam. Okus je bil kar zadovoljiv, ampak naslednjič bomo kljub vsemu poskusili narediti kaj boljšega.
Zdajle, prav kmalu, bo ob Nini Simone, Roxy music, The Police in še čem, zapel šivalni stroj. Tole blago s spodnje slike zaenkrat še ne bo prišlo na vrsto, bom pa pošila blago za krilo, ki sem si ga na grbo nakopala lansko leto. Kot vsakič doslej, mi tudi letos ne bo uspelo silvestrovati ob domačem ognjišču (trenutno sicer domačim v narekovaju). Ker smo pred nekaj urami sprejeli nenadejano povabilo na silvestrovanje, je  šivanje novega krila dober izgovor za to, da se končno usedem za šivalni stroj. Mimogrede poskusim zašiti še kakšno darilce.


Lepo leto je bilo. Naj bo tako tudi to, ki prihaja - za vse nas!

ponedeljek, december 03, 2012

Katastrofe

-

Menda je bil danes potres. Nič ne vem o tem, pet čez pol šesto sem sedela za mizo v desetem nadstropju, kjer sem začasno nastanjena, pila čaj in A-ju razlagala o svojih sanjah. Na srečo se mi ni sanjalo o Borutu, temveč o tem, da sva se z A-jem sicer že vselila v stanovanje, da pa je njega nenadoma popadla nora misel o najemanju hotela, tako, da je iz lastnega veselja na vsake toliko časa najel sobo v precej dragem hotelu  z rustikalno opremo, nad Mestno hranilnico na Čopovi ulici. Hotel je bil sicer sila nobel, ni pa imel tekoče vode, v namen osebne higiene si dobil z vodo napolnjen keramičen vrč - tak, kot jih vidite le še na bolšjakih. Izgleda, da so mi vse te selitve in začasna bivanja že v sanje zlezla in se spremenila v mini nočno moro.
Skratka, o potresu ne vem nič, sumim, da so me včerajšnji rezultati volitev dodobra pretresli in sem torej do nadaljnjega imuna na vse kar trese in pretrese. 
Ste šli na proteste? Niste? Pametno. No, jaz sem se udeležila petkovih protestov. Šla sem tja, kajti mislila sem, da morda lahko vsi skupaj kaj spremenimo, če ne drugega, vsaj pokažemo, da nam ni vseeno. Včeraj, tri minute po sedmi sem ugotovila, da je bilo prisostvovanje demonstracijam neumno in naivno dejanje. Z rezultati volitev ste (namenoma se ne štejem zraven) namreč pokazali, da vam je, navkljub vsem protestom, vseeno. Izvolili ste človeka, ki ga podpira tisti, proti kateremu je trenutno naperjena večina državljanov. Butlji. Na kakšne pozitivne spremembe lahko sploh upa človek, ki živi v državi, v kateri je 58% ljudi z ritjo priraščeno na udobne fotelje? Pravite, da nam gre slabo? Nisem čisto prepričana, da je temu res tako.

Vaših demonstracij se ne grem več. Šele takrat, ko boste demonstrirali za zdravo pamet ljudstva in ne vladajočih, takrat lahko zopet računate na mojo udeležbo.

nedelja, december 02, 2012