Tri botre lisičice

-

Živele so 3 lisičice in vse tri so si bile botrice. Vsaka je živela na svojem koncu. Prva je imela vilo na Brajdi, druga sredi Loga in tretja na kocu Loga. Prva botra lisičica se je nekega dne odločila, da bo obiskala svojo botrico, ki živi sredi Loga. Lepo se je oblekla in naličila ter s svojim dolgim avtomobilom kmalu prispela v Log. Druga botra lisičica je imela krasno vilo in je takoj prvo botro lisičico povabila naprej, ko je opazila da je ta malo zmedena, zmedla pa jo je preproga na hodniku ki je bila polna izvezenih rib... (rezijanska ljudska pripovedka)

Živele so tri botre lisičice. Prva botra lisičica je imela blog, na katerega je lepila prekrasne fotografije. Tudi druga botra lisičica je imela blog. Pa se je nekega dne dogodilo tako, da je druga botrica obiskala prvo, ki je takrat bivala še v daljnji deželi. Nekega popoldneva sta se v dežju sprehajali po vetrovni peščeni plaži in takrat se je začelo njuno prijateljstvo. Kasneje je prva botrica tretji omenila, da bi ji rada predstavila drugo botrico, ki jo je spoznala preko svojega bloga. Tretji se je to zdelo strašansko brezveze in nepotrebno - še slišati ni marala za to, da bi spoznala neko čudakinjo "iz neta". Pa se je zgodilo tako, da sta se vseeno spoznali. Zdaj sta zelo dobri prijateljici, kar pomeni, da se pogosto vidita in posledično v omari ne moreta imeti enakih kosov garderobe, saj se vidita praktično vsak drugi dan. Včasih vseeno naredita izjemo ter kupita podobne kose in potem le-te ponosita na tisti "ta drugi dan" ko se ne vidita.

Bil je lep sončen dan. Prva botra lisičica je k tretji prihitela z izposojenim avtomobilom, saj se je njen pokvaril in ga bo morala žal zabrisati na odpad. S seboj je pripeljala pločevinasto kanto modre barve (ker zelene v trgovini niso imeli), katero je botrica gostiteljica potrebovala, da bi vanjo vsadila fuksijo, saj se je odločila, da bo njen vrt letos poln rastlin v stilu "Miss Marple". Druga botrica je na obisk prispela z javnim prevoznim sredstvom, saj ne poseduje avtomobila - niti takega, ki bi bil za na odpad ne. Ko je na vrtu zagledala modro kanto za rože, jo je rahlo zmrazilo, saj ni ravno ljubiteljica modre barve. Medtem ko se je druga mrščila nad kanto v čudnem barvnem odtenku, je gostiteljica (obuta v čevlje z vrtoglavo visoko peto) prvi botrici razkazovala svoj zelenjavni vrt. Koliko vzdihovanja je to bilo nad redkvicami, solato, krešo, grahom, korenjem in ostalimi zadevami, ki sodijo v zelenjavni vrt.

Kasneje se je gostiteljica lotila priprave hrane, prva botrica pa je s pomočjo kamnitega tolkača od možnarja ter izvijačem, v dno modre kante izklesala 4 luknjice, skozi katere bo odtekala odvečna voda. V dno je udarjala v ritmičnih presledkih, tako da so sosedje verjetno mislili, da na botričinem vrtu kličejo k molitvi. Nato so botrice malicale in nazdravljale na fine reči. Kasneje se je prva botrica poslovila, saj je morala iti domov kuhat pašto s polivko Rio mare za lačnega otroka, ki se je vrnil iz kolonije, druga in tretja pa sta v pisker posadili rože ter nadaljevali s pitjem vina in kofeta. Po dveh popitih kozarcih se je lastnica kante strinjala z botrico interior designerko (ki se malo spozna tudi na exterior design), da modra barva res ne paše na vrt kjer ni ničesar drugega v tem barvnem odtenku. "Veš kaj, jutri bom šla in kupila zeleno barvo ter prebarvala kanto, ker ta barva res nikamor ne paše!" reče tretja. Potem sta modrovali o tem, katera barva bi lepo pasala ter prišli na sivo. Pa se je druga botrica spomnila, da bi bila nesrečna kanta lepa v srebrnem odtenku, kar pa bi pravzaprav lahko dosegli z uporabo alu folije. Pisker sta zavili v alu folijo in nato zadovoljni spili še vsaka en kozarček. Nato sta prvi botrici poslali fotografijo izboljšane verzije piskra. Odgovora ni bilo, zato sta se razočarani spravili k ogledu tretjega dela trilogije Millenium.
Današnji dan bi skoraj utegnil biti popoln - edino malo ga kvari dejstvo, da je drugo botrico dopoldne v Tivoliju napadel miniaturni klop.