Ob dnevih kot je tale, ko je zrak gost in lepljiv, ko se oblaki obnašajo kot pretežak klobuk, ki nekam čudno čepi na glavi, se zdi, da bi bil dež edina možna rešitev. In medtem, ko v rokah držim šalco kave, črne kot greh, imam v mislih že naslednjo šalco kave. Danes nobena kava ne pomaga. Čakam dež!
4 komentarji:
Si ga dočakala? Pri nas je treskalo in padalo kot za stavo:)
Jaz pa čakam enega mrzlega potopa v morje.
Treskanje že dolgo ni tako pasalo. :) Potop v morje... jaz bi tudi! :)
Zanimivo. Tudi meni je bila nevihta všeč, čeprav se jih ponavadi bojim. Jutro potem - pa je bilo tako sveže in čisto. Predvsem pa sveže ozračje, ki nam je dalo novega zagona, kajne....
LP
Uh, prav fina je bila! :)
Objavite komentar