petek, april 29, 2011

"Daj no, pazi malo na mojega otroka!"

Včeraj sem bila priča zanimivi situaciji. Po pločniku so si šli nasproti družina z dvema majhnima otrokoma - manjši je moral biti star okoli dve leti, starejši pa tam okoli štiri - ter lastnik z velikim psom. Pojma nimam katere pasme je bil pes, ker se na pse ne spoznam kaj prida, bil je to velik bel pes podoben dogi, vendar je bil manjše rasti kot doga - čisto tako za orientacijo.
Ko so si moški s psom in družina prišli nasproti, je starejši otrok iztegnil nogo proti psu in ga hotel brcniti. Seveda se je pes na grožnjo odzval in potegnil proti otroku, vendar ga je lastnik na srečo zadržal. Vas zanima nadaljevanje zgodbe? Vsak kolikor toliko normalen človek bi pričakoval, da bo pasji lastnik odreagiral, rekoč: "Pazita na otroka, se ne zavedata, da bi se pes lahko branil in ga poškodoval?!" Vendar ni bilo tako, moški z otrokom je nahrulil pasjega lastnika naj pazi na svojega psa, mar ne vidi, da so na cesti otroci, katere bi pes lahko poškodoval! Potem sta se, jasno, začela prerekati.
Očetu niti slučajno ni prišlo na misel, da bi otroku razložil, da se živali ne tepe in ne brca. Ne, s tem, ko se je razhudil nad pasjim lastnikom, je otroku dal vedeti, da je to kar je storil prav. Čisto možno je, da bo otrok naslednjič storil enako. In čisto možno je, da je ne bo odnesel tako kot jo je odnesel tokrat. Mogoče pa bo njegov oče celo tožil lastnika, ki je neumnega psa sprehajal brez nagobčnika. Ja, prav bi bilo, da bi vsi psi nosili nagobčnike, pa ne zaradi njih samih temveč zaradi butastih ljudi.
Na misel mi je prišla izjava neke mame, po tem ko je njihov pes ugriznil sosedovega otroka: "Pa tako krotek je bil, naš ga je lahko cele dneve vlekel za dlako, pa mu ni nikoli nič naredil!". Ena mojih prijateljic na vsake toliko časa izrazi misel, da bi bilo nekaterim ženskam potrebno zabetonirati maternice. Moram reči, da se, ob primerih kot je bil včerajšnji, vedno spomnim na njen stavek in ob tem pristavim: "ter nekaterim moškim semenovode."

12 komentarjev:

Fensišmensi pravi ...

ko bodo ti otroci odrasli in začeli hoditi v službo in lahko postali celo naši sodelavci, se je najbolje kar odseliti v drugo deželo

GoLa pravi ...

Taki otroci so ŽE odrasli in so (morda tudi) naši sodelavci. :(
Človeška neumnost je pojavnost številnih oblik... Nagobčnik ni rešitev, morda pa je otrok na vrvici (dobesedno ali v prenesenem pomenu). Zverinskosti in zlobe je med ljudmi namreč neprimerljivo več kot med živalmi, o čemer nazorno priča tudi tvoja zgodba.

Piščanček pravi ...

Vesna, hvala za tole danes, zdi se, da je bil na delu tok misli...

Popoldne sva z Mojim modrovala na temo psov in visokih pričakovanj družbe. Pes naj bi mirno & stoično prenašal "vse": roke, ki ga čohajo za ušesi in za našim hrbtom vlečejo za rep ter vanj mečejo kamenčke. Prste, ki neusmiljeno rinejo v smrček in oči. Nenadne krike... Če pes tega ne tolerira, je nepredvidljiv, "nevaren" in naj bi oz. mora nositi nagobčnik :-( minimum, ki te doleti, je opazka: "pazi na svojega psa" :-(
Seveda poznam tudi neprijazne pse in nekatere ne najbolj zanesljive vodnike, ki se jim raje diskretno izognem, a splošna miselnost, da mora biti pes navdušen nad vsakim človeškim dejanjem, ni poštena in realna.

Primeri, kot si ga opisala, postajajo naš vsakdan. Upam, da se naše poti ne bodo križale s potmi tega Mulca. Definitivno bodo najkrajšo potegnili njegovi Starši, žal ne bodo vedeli zakaj in kako...

Vanja pravi ...

Ana, točno to je tudi meni prišlo na misel.
GoLa, mene vedno bolj straši to splošno videnje izključno samega sebe in nikogar drugega.
Piščanček, Vanja, ne Vesna. :) Sama imam zaenkrat kar se sprehodov s psom tiče, zgolj (z izjemo ene) pozitivne izkušnje, je pa res, da našega psa sprehajam bolj v naravi, kjer ponavadi ne srečam žive duše, če pa že, pa zgolj koga sem ter tja.

Vanja pravi ...

Aja no, še nekaj sem želela povedati: danes sem se vračala domov po isti poti in na mestu dogodka tako "padla" v podoživljanje zgodbe, da sem zgrešila vhodna vrata v hišo - sem bila že ena vrata naprej ko sem ugotovila, da "nekaj ni v redu. :)

Anonimni pravi ...

Na žalost so današnji pamži tako nevzgojeni, da jih brez povodcev, nagobčnikov in z zavezanimi rokami sploh ne bi smeli spustiti iz hiše. Poleg tega, da buzerirajo svoje starše, buzerirajo tudi vsa ostala živa bitja poleg sebe. Poleg tega, da se zavzemam za prepoved razmnoževanja večine človeških osebkov, se zavzemam tudi za to, da se začnejo uporabljati oznake OTROKOM VSTOP PREPOVEDAN.

Če bi bila jaz ta moški, oziroma če bi šla po cesti s psom in bi pamž brcnil proti psu, bi jih ta isti pamž brez obotavljanja od mene dobil okol kepe. In to fejst. Pol pa me naj tožijo. Bi vsaj vedela zakaj me. A.

PF pravi ...

Moja hčer se pa zaradi vodnikov, ki pse sprehajajo brez povodcev, ne le brez nagobčnikov, psov boji. Ko je bila malčica, ne več dojenčica v vozičku in je ob eni priložnosti v vozičku vriskala, je v voziček skočil prosto-sprehajajoči bulterier. Saj se razume: otroško vriskanje in piskanje tudi za marsikatera človeška ušesa ni vedno milozvočno. Postavila sem se pred voziček, pes je bulil vame, otrok je umolknil, vodnik na drugem koncu travnika pa ga je slednjič priklical.

Drugič je nek večji lovski pes v "pozdrav" 2-letnici v slingu v mojem naročju skočil name in z gobcem zadel otrokov obraz. Štala! Bil je na povodcu, a ga vodnik ni obvladal.

Moj otrok zelo dobro ve - psa sem imela nekoč sama in vem, da so psi živali, zatorej NEPREDVIDLJIVI - da se psov ne boža, preden o njihovi krotkosti ne zatrdi njihov vodnik. Ve, da se v pse ne dreza, se jih ne kliče, če so brez vodnikov. Da se pa ne tepe ne živali, niti ljudi, razume že sama po sebi. Tako ji ne le zatrjujem, ampak sem ji tudi zgled.

A vendar menim, da je potrebno imeti pse v mestih na povodcih in večje TUDI z nagobčniki. Moja miniaturna psička, kroootka in za umret sladka, je nekoč, sredi lepega in najmanj pričakovanega, podrla nekega enoletnika in mu iz naročja izmaknila slane palčke. Uf, sem jih slišala. Od takrat v naselju, niti pred domačim blokom ni bila nikdar več brez povodca, v centru mesta pa tudi ne več brez nagobčnika. Pes je pes!

Vanja pravi ...

Anonimni, poznam ene par zelo luštnih otrok - luštnih kot cuker in mnogo zoprnih pamžev, katerih si človek ne bi sposodil tudi za pet minut. Otroci so ogledalo staršev, žal se starši tega premalo zavedajo.
PF, se popolnoma strinjam, VSI psi so nepredvidljivi in VSI brez izjeme bi morali biti na povodcih, večji psi pa bi morali imeti nagobčnike.

Piščanček pravi ...

Vanja/Vesna ?!?!?! ja kaj ga pa biksam :-( Sorry Vanja, očotno sem bila v petek zvečer utrujena od napornega tedna :-) in tu-mač preveč pasjih misli mi je švigalo po glavi, da na koncu sploh vseh nisem uredila :-o

Jaz na našega psa v pričo otrok vedno pazim in se ne zanašam na starše. Pred očmi imam, da je danes kužica res idealna, da pa jo lahko ena slaba izkušnja za vedno spremeni. To ne pomeni, da se izogibam otrok. Nasprotno, ko srečam kakšnega panično-prestašenega otroka, si z veseljem vzamem čas, da premaga strah in ga poboža (nemalokrat starši ob tem pripomnejo, da je otrok prestrašen, ker ima za sabo slabo pasjo izkušnjo...). Torej, zelo si želim, da bi tudi tisti, ki nimajo svojega psa, imeli pozitiven odnos, saj sem mnenja, da živali v nas vzbudijo pozitivna čustva... Je pa res, da so določeni starši/odrasli brezupen primer...

Odgovoren lastnik bo kritično presodil svojega psa.
Velikost ni najboljše kriterij uporabe/neuporabe povodca. Prijateljeva doga, ki jo do 3x tedensko vzamem sabo na sprehod, tehta cca. 70 kg in jo jaz z mojimim dobrimi 50 kg resnično brez težav hendlam (+ zraven mojo 10-kilogramsko mrcinico :-)) In poznam čivave, ki so nagnale strah v kosti orng' možakom... Ampak ja, nekje je najbrž treba začeti in recimo da je velikost psa merilo za obvezno uporabo nagobčnika.

Še eno stvar bi pripomnila, ki ni neposredno vezana na otročje pripetije, pač pa nakazuje našo splošno miselno omejenost in se deloma nanaša na tisto, kar je izpostavil Anonimni... Pes je v očeh mnogih drugorazredno bitje, nima vstopa v trgovine (ne mislim živilske trgovine, trgovine nasploh), med tem ko (že evečkrat videno na lastne oči) se goli in bosi romi starosti cca. 5 let sprehajajo po novomeških trgovinah s hrano. Ko ni nič tako zelo nenavadnega, če poleti vidiš oznojenega možaka v spodnji majici v taisti trgovini. O človeški higieni bi lahko še marsikaj rekli, še pomnim eksotične vonjave iz ljubljanskih busov v času studijskih let :-). Ampak pes... pes je umazan in zato naj počaka kjer mu je mesto - zunaj. Tako pravijo... Mi skrbimo, da je naš pes zdrav, da nima zavedalcev in da je toliko "čist", da nimam občutka nelagodja, ko se zjutraj zbudi v naši postelji :-)

Tako rekoč v najožjem sorodstvu imamo še ne 2-letnega mulčka. Od njegovega prihoda dalje naš pes ni prestopil njihovih vrat - eksplicitno ni bilo rečeno, a med vrsticami dovolj jasno. Spoštujem - vaš dom, vaša pravila. Pa vendar mi je smešno, ko opazujem malega Sončka, kako sproščeno (vmes, ko se menja plenička) dirka po stanovanju, pleza po sedežni, vmes pa se igra s svojo "frulico" :-) in rito in še mamico objame in ji prstke v usta potisne. Ej, čisto nič ne pretiravam :-)

matilda pravi ...

Oh, madona! Jaz bi stegnila jezik!

Vanja pravi ...

Piščanček, do higiene imamo ljudje malce čudaški odnos - nekje se pretirava s pretirano higieno brez pravega vzroka, spet drugje pa pretirava v drugo smer. Ravno prav vsega - z mero zdrave pameti!
Matilda, mene je že minilo, da bi "za vsak drek" stegovala jezik, je pa res, da ga v takih primerih težko držim za zobmi. Jezik sem stegnila ko se je zoprneževa družina odmajala stran - z lastnikom psa sva izmenjala nekaj humornih stavkov na temo psov, ki za zajtrk pohrustajo 3 ljudi. :)

steper pravi ...

Ja nekako smo si vpeti v svoj prav. Tole, pa ne z živali, se doživlja povsod. Nihče ne pomisli najprej kaj je sam narobe naredil ampak takoj v agresivnost na drugega kaj se vtika v mojo rutino...