sreda, april 13, 2011

Zjutraj, podnevi in zvečer

-

Zadnje čase se mi pogosto dogaja, da kar pozabim jesti. Kar je po eni strani fajn, po drugi pa spet ne tako zelo. Najbolj napak je recimo to, da se človek potem ob devetih zvečer spomni, da v celem dnevu ni še ničesar konkretnega zajedel in gre potem kuhat testenine. Ko že govorimo o testeninah: v zadnjem času sem spet začela odkrivati radosti belih testenin. Zdrava prehrana gor al dol, čez bele testenine jih ni, sploh čez bele tagliatelle!


Tako sem v obdobju svoje neješčosti enostavno in preprosto pozabila na mozzarello di buffala, ki je že od sobote v hladilniku čakala na svojega najboljšega prijatelja (paradižnik). Zavedajoč se tega dejstva, sem se potem danes na poti domov ustavila na tržnici in kupila vejico češnjevca. Prav nič me ni motilo dejstvo, da je umeten italijanski ter da v svojem paradižnikarskem življenju verjetno še ni videl zemlje. Italijanski sir gre zagotovo dobro z italijanskim umetnim paradajzom, en dva tri plus šluk oljčnega in kosilo je bilo nared! Neverjetno, ampak umeten paradižnik se je izkazal za najslajšega vseh kdaj koli pojedenih paradižnokov! Ne morem se načuditi dejstvu, da so italijani zmožni iz maksimalno treh sestavin napraviti tako okusen obrok. Saj nič ne rečem, rada imam kompleksne okuse, ampak pri pizzah, pašti, mozzarelli in takih rečeh še vedno velja rek, da je manj več.


Tule sem pisala o obisku tečaja pri Barbarelli, med komentarji smo se pogovarjali o blenderju, tehtala in oklevala sem med enim in drugim in se na koncu odločila za varianto, ki je bila najbolj dosegljiva mojemu trenutnemu mesečnemu proračunu - da sploh vidim če in koliko bom zadevo uporabljala. No, pa ga uporabljam vsak dan, včasih tudi dvakrat! Raznorazne možne kombinacije sadja in zelenjave je že izpljunil blender, moja priljubljena zajtrk varianta pa je tale: za sladko podlago datlji (en večer prej namočeni v vodi), poleg tega banana, cela limona, en kivi, kokosova moka in musliji. Flikneš noter, zblendaš, spiješ in si tri ure sit, kaj hočeš boljšega?!
Že štirinajst dni nisem jedla sladkega! Današnji dan izvzet - hvala G & K za klepet in sladko-čajni "paketek"! :)

8 komentarjev:

GoLa pravi ...

Mmmmmm, hrana. NIKOLI ne pozabim jesti. Ne vem, kako je to sploh mogoče?!?!? :) Jaz ljubim hrano in jo zaužijem večkrat na dan. Tistale tribarvna zadevica bi zdajle taaaaaako pasala! Upam, da je čaj po tvojem okusu.

Vanja pravi ...

Hrana... saj o čem pa smo se včeraj večino časa pogovarjale?! :) Čaj je super, ravno zdaj si grem naredit še enega. Tako lepo diši... :)

adj. pravi ...

Ne zastopim izjave o "sladkem". Ti ni dovolj sladkorna bomba iz datljev, banane in vsega ostalega? Verjetno znese za eno milko. :)

Vanja pravi ...

O ja, saj točno o tem govorim, da ne čutim potrebe po umetno sladkanem (beri: čokolade, biskviti, sladoled in razne take reči). Itak pa se 5 datljev, nekaj žlic muslija in babana NE MORE primerjati z recimo eno milko. :)

adj. pravi ...

Saj vem, tudi jaz ne maram milke. Morale bi biti tri, da bi zdržale primerjavo. :)

Vanja pravi ...

Recimo, tako nekako. :)

Vale pravi ...

No, to, da bi pozabila jest, se mi pa nikakor ne more zgoditi. Se zgodi, da sem brez apetita, ampak lačna, nikoli pa ne pozabim jest. Kot se nikoli ne obremenjujem s tem kaj bom jedla in koliko.

Darsi pravi ...

Ne reče se zastonj, da gre ljubezen skozi želodec. Zame drži kot pribito. Pa ne mislim kakšnih pečenk ipd.