"Sneg" je bila v zadnjih treh dneh najpogostejše izgovorjena in napisana beseda. Zna biti zoprn ta sneg, če je človek na poti, pa če stanuje v hiši in si mora zjutraj skidat dvorišče, da lahko sploh kam pride. Če živiš v mestu, potem teh problemov ni. Skidajo ti drugi, s primerno zimsko opremo (beri: puhovka in tople skibucke) pa pririneš povsod.
Mesto je bilo danes še posebej čarobno. Vedno na istih poteh, vedno z istimi ljudmi, vedno kava s smetano, vedno iste misli in vedno je fajn. Fotografska družba je dobro dela in potegnila v akcijo, motivov pa je bilo danes več kot dovolj.
Mesto je bilo danes še posebej čarobno. Vedno na istih poteh, vedno z istimi ljudmi, vedno kava s smetano, vedno iste misli in vedno je fajn. Fotografska družba je dobro dela in potegnila v akcijo, motivov pa je bilo danes več kot dovolj.
Stojnice so letos postavljene na Bregu. Škoda, ker so pogoji najema taki, da si štante po večini lahko omislijo le kramarji s crapom. Estetsko dovršene postavitve in dobro ponudbo, ki pritiče obdarovalnem decembrskemu času, bi lahko prešteli na prste ene roke. Kaj čmo, masovnost obvladuje maso.
Na štantku, ki si ga delijo Nika Stupica, UršaNina ter Irena Nose, me je, varno spravljena, počakala Nikina skodelica. Všeč mi je prosojnost porcelana in male bele reliefno izbočene pikice so prijetna masaža za dlani.
Esteticizem gor ali dol, ampak novoletni okraski morajo biti nostalgično kičasti, drugače ne gre! Tile na fotografiji so obešeni v izložbi trgovine Sisi.
Me pa prav zanima, če ptiči vedno, da je tukaj njihov dom?! Je okras le sam sebi namen ali ima kakšno funkcijo?! Kakorkoli, lepo je.
Po prihodu v toplo zavetje skuham ješprenovo juho. No, tej jedi se je včasih reklo ješprenj, skuhali smo ga en velik pisker in potem jedli še tri dni. Bolj ko si ga jedel, več ga je bilo. Ješprenj zdaj ni več ješprenj ali ričet, dandanes je dobil malo bolj nobel naziv, ješprenova juhica se mu reče. Fine gospe ga srebajo v nobel gostilnah. "Ješprenovo juhico prosim" naročajo z našobljenimi ustnicami. Skratka, tega hudiča imam zdaj cel pisker, po dolgem času mi je zapasala jed na žlico in omislila sem si velik pisker ješprenove juhice. Z našobljenimi usteci, pomazanimi s Chanelovim lip glossom sem jo kuhala, odtod ji tudi tako imeniten naziv.
7 komentarjev:
Ričet!
Kmetavzar! :)
Zadnja slika je za na novoletno kartolino. Ješprenj pa mi ni ljub. V OŠ sem bila raje lačna, če je bil za malico. Za razliko od dni, ko je bila jota. O, jota - that's something completely different. :) Takrat pa pridem k tebi z žlico.
Ja, res je, prav za na kartolino! Ne boš verjela, jota mi prišla na misel za naslednjo jed na žlico. Sicer je še nisem delala, sem si jo pa ravno danes zaželela, ko smo se na kavi pogovarjali o jedeh na žlico in je pogovor nanesel na joto. No, zdaj imam razlog več, da jo skuham cel pisker! :)
Jota pa bobiči pa pasulj! Pa refošk:) Pa burja pa nič snega. Sem ugotovila, da nimam prav nič za obut za na kontinent. Pod palmami še vedno sprehajam balerinke. Z debelimi štumfi.
Balerinke z debelimi štumfi?! To bi morala pa videt, za tako atrakcijo se pa splača vzeti pod pod noge in prit ka vam na obalo! :)
Ampak, kako boš pa potem v petek v Ljubljano priromala? Ti moramo kakšne škornje dol poslat?! Kolk maš cifro noge?! :)
Hehe, moje noge (beru mečeca) bi stlačila samo v kakšne enorme Uggggse (to moraš brati z zastrašujočim glsom!)....in ko govorim o debelih štumfih, govorim seveda o bombažnih žabah (jah, na slovenskih karibih je vačsih tudi 5 stopinj;))
Objavite komentar