Nastopi takrat, ko obkljukam vse sezname in se privlečem v svojo duplino, kjer potem nekaj dni ždim in ližem rane. Ta neznanska praznina, v obdobju katere me izmenično sili na smeh in jok, sicer hitro mine, je pa definitivno močno opozorilo, da nekaj ni v redu - opozorilo, da bi morala nekaj spremeniti. Nekoč, morda... pred naslednjo praznino.
V duplini je toplo. Kvačkam grelčke za "moje", pečem dišeče piškote in berem revije, ki so izšle februarja, pa so šele zdaj prišle na vrsto da jih zalistam. Bi rekla, da glede na zadnje povedano v prejšnjem stavku, foto poročilo iz Dublina lahko pričakujete enkrat oktobra naslednje leto.
Pa nikar ne skrbite zavljo moje praznine, trenutno jo je že zamenjal prijeten nemir.
P.S. Dublin v naslednji objavi! :)
V duplini je toplo. Kvačkam grelčke za "moje", pečem dišeče piškote in berem revije, ki so izšle februarja, pa so šele zdaj prišle na vrsto da jih zalistam. Bi rekla, da glede na zadnje povedano v prejšnjem stavku, foto poročilo iz Dublina lahko pričakujete enkrat oktobra naslednje leto.
Pa nikar ne skrbite zavljo moje praznine, trenutno jo je že zamenjal prijeten nemir.
P.S. Dublin v naslednji objavi! :)
2 komentarja:
Praznina je stanje vmesnosti, ki vedno vodi le naprej. Ta ''izpraznjenost'' je sama po sebi pozitivna, ker nastopi, ko se nekaj velikega zaključi in, čeprav je takrat rahlo deprimirajoča, se mi zdi, da vedno potem iz takratnega pepela zrastejo najlepše čarovnije. Ne dvomim, da tebe že čarajo. :)
Ahh, praznina je ena taka fina luknja, ki jo zapolniš (zamotiš) s prijetnostmi. Ko pa moraš o praznini razmišljat....
Objavite komentar