Jutri potujem. Ne, danes potujem. Za vas, ki zdajle sladko spite je že danes, zame še včeraj, ker moram do konca postoriti včerajšnje stvari. Zame bo včeraj nekako do tretje ure zjutraj - zaključiti moram z delom, napisati dva nujna in en manj nujen mail. Poleg tega moram najti rokavice.
Včeraj (za vas včeraj) zjutraj sem opazila, da nimam rokavic. Ni v moji navadi izgubljati rokavice, ne pomnim kdaj sem nazadnje kakšne izgubila. Tako sem potem cel dan lazila naokoli brez rokavic. Mislila sem, da se mi bo zanohtalo in vseskozi premišljevala kje bi utegnile biti moje nesrečne rokavice.
Na poti domov (ura je bila devet zvečer) sem se spomnila, da jih za na pot v mrzlo severno deželo nujno potrebujem. Pa je bilo že malo prepozno da bi vkorakala v kakšno izmed trgovin in jih nabavila. Sklenem vprašati prijateljico sopotnico (imam jo namreč na sumu, da poseduje nebroj razno raznih rokavic), če bi morda v kufer fliknila še ene dodatne zame. Kličem in kličem, pa na drugi strani nihče ne dvigne. Nato odnesem oba mačka v "hotel", telefon pa pozabim doma in potem ko se vrnem, v telefonu najdem naslednje sporočilo: "Upam da se umirja na tvoji strani. Mini potovalka je nared, drv ne bo, rokavice so izpuhtele neznano kam. Sv. Anton na pomoč. Lahko noč."
13.12. 2010 se bo v zgodovino očitno zapisal kot dan izgubljanja rokavic. Pa ne le to, zapisal se bo tudi kot "dan neskončnih opravil"! Upam, da se Sveti Anton podviza in mi do jutra namigne kje se skrivajo moje tople, podložene lopataste rokavice. Če pa bi Sveti Anton še spakiral namesto mene, potem bi njemu na čast vsak večer odrecitirala eno Zdravamarijo. Eh...
Včeraj (za vas včeraj) zjutraj sem opazila, da nimam rokavic. Ni v moji navadi izgubljati rokavice, ne pomnim kdaj sem nazadnje kakšne izgubila. Tako sem potem cel dan lazila naokoli brez rokavic. Mislila sem, da se mi bo zanohtalo in vseskozi premišljevala kje bi utegnile biti moje nesrečne rokavice.
Na poti domov (ura je bila devet zvečer) sem se spomnila, da jih za na pot v mrzlo severno deželo nujno potrebujem. Pa je bilo že malo prepozno da bi vkorakala v kakšno izmed trgovin in jih nabavila. Sklenem vprašati prijateljico sopotnico (imam jo namreč na sumu, da poseduje nebroj razno raznih rokavic), če bi morda v kufer fliknila še ene dodatne zame. Kličem in kličem, pa na drugi strani nihče ne dvigne. Nato odnesem oba mačka v "hotel", telefon pa pozabim doma in potem ko se vrnem, v telefonu najdem naslednje sporočilo: "Upam da se umirja na tvoji strani. Mini potovalka je nared, drv ne bo, rokavice so izpuhtele neznano kam. Sv. Anton na pomoč. Lahko noč."
13.12. 2010 se bo v zgodovino očitno zapisal kot dan izgubljanja rokavic. Pa ne le to, zapisal se bo tudi kot "dan neskončnih opravil"! Upam, da se Sveti Anton podviza in mi do jutra namigne kje se skrivajo moje tople, podložene lopataste rokavice. Če pa bi Sveti Anton še spakiral namesto mene, potem bi njemu na čast vsak večer odrecitirala eno Zdravamarijo. Eh...
4 komentarji:
mogoče sv. Anton želi, da na severu prodajo kakšne rokavice več ;)
uživaj v soju luči daljnih mest!
UŽIVAJTA, uživajta!!!
Zagotovo vaju tam na severu čakajo tudi tople rokavice :)
Pozdravček obema iz ledene Gorenjske!
"mrzlo severno deželo" - kam, kam? :)
Prišel je čas za ene travnato zelene rokavice /po možnosti take na trakec/.Srečno pot!
Objavite komentar