Včeraj sem kliknila na Oh! the light today, kjer se mi je oko ustavilo na z ivjem prekritih drevesih. Na isti strani objavljene fotografije nekega mesta so na plano naplavile praspomine. Tisti trenutek ko sem jih ugledala, sem si namreč zaželela, da bi se, močno zadekana s toplim šalom, sprehajala po mrzlih berlinskih ulicah. V tem mestu sem bila dvakrat - enkrat v marcu in naslednjič v novembru. Takrat v marcu je bilo precej mraz in snežilo je, novemberski potep pa je bil začuda celo malo posončen.
Naslednji trenutek sem ugotovila, da so nizi hiš na fotografijah dejansko berlinske ulice! Očitno bi jih prepoznala kjerkoli! Ne, nikakor ne gre za vprašanje ali imam raje mraz ali vročino oziroma sever ali jug. Vse temperature v katerih lahko kolikor toliko zadovoljivo funkcioniram in vsi letni časi so fajn. V tem primeru gre za spomine in občutke, nazaj v to mesto me vleče, ker se tam dobro počutim. Da se ob tem ko sanjam mraz, bosonoga bašem z lubenico, je zgolj zanemarljiv podatek.
Naslednji trenutek sem ugotovila, da so nizi hiš na fotografijah dejansko berlinske ulice! Očitno bi jih prepoznala kjerkoli! Ne, nikakor ne gre za vprašanje ali imam raje mraz ali vročino oziroma sever ali jug. Vse temperature v katerih lahko kolikor toliko zadovoljivo funkcioniram in vsi letni časi so fajn. V tem primeru gre za spomine in občutke, nazaj v to mesto me vleče, ker se tam dobro počutim. Da se ob tem ko sanjam mraz, bosonoga bašem z lubenico, je zgolj zanemarljiv podatek.
6 komentarjev:
Berlin sem doživela v času, ko je bila "nikogršnja" cona polna dvigal in je bil horzont enkraten:) (takrat in nikoli več)...Vsekakor pa ne sanjam o hladu, Berlinu, avenijah...temveč o vrtovih Alhambre, žuborečih malih fontanah, umetelnih kovinskih naokenskih mrežah, prešernih gospeh, ki se rade kranvljajo in večerni movidi. p.s. jah, včeraj sem gledala podajo na History Ch. o Andaluziji in odplavala sem v spomine
Luštno je odplavat... kamorkoli.
Ah, Berlin... Čeprav sem ga doživljala pri - 15°C, mi je ostal v najlepšem spominu in bišla tja TAKOJ!
GoLa, moj brat, ki je bil tam tako poleti kot pozimi, trdi, da je pozimi najlepši. Tako mrzlega kot ti ga sicer še nisem doživela, tisti, ki so ga, pa pravijo, da berlinski mraz kar "fajn zareže".
Veš kaj je najbolj hecno pri vsej stvari?! To, da sploh ne vem kaj je tisto, kar tako vleče nazaj - saj je čisto povprečno sivo mesto, a ni?! ;)
Nikakor siv! Mraz nas je spreminjal v ledene kocke, kar pa ni zmanjševalo čara MESTA. Najbrž je njegov čar v tem, da je res mesto, mesto polno kontrastov, lepo in mestoma grdo, a celostno gledano edinstveno in enkratno.
Predvsem mesto, v katerem ti ni nikoli dolgčas. Ja, edinstveno in raznoliko. Daje občutek svobode...
Objavite komentar